Konica Minolta Dimage Z2
Konica Minolta je z modelom Dimage Z1 predstavila dokaj majhen fotoaparat po ugodni ceni, ki je ponujal dober ročni nadzor nad slikanjem in desetkratno optično povečavo. Konkurenca (v prvi vrsti Olympus) pa je podobno zmogljiv objektiv vgradila v fotoaparat s štirimilijonskim tipalom in pričakovali smo lahko, da bo temu sledila tudi Konica Minolta.
Dimage Z2 se na prvi pogled, razen po zmogljivosti tipala, ne razlikuje od predhodnika. Resnici na ljubo so tudi po podrobnejšem pregledu zmožnosti razlike med obema modeloma majhne. Ohišje je povsem enako tistemu pri Z1, kar bi izdelovalcu skoraj lahko zamerili. Fotoaparat sicer odlikuje dobra (čeprav nekoliko nenavadna) oblika, zaradi katere dobro leži v roki, vendar je ohišje manj trdno kot pri nekaterih konkurentih. To se vidi tudi pri vratcih nad ležiščem za pomnilniško kartico in za baterije, za katera sklepamo, da bodo ob bolj grobem ravnanju hitro ostala v uporabnikovih rokah. Zmožnosti, ki jih ponujajo nastavitveni menuji, je precej. Fotoaparat poleg samodejnega delovanja ponuja ročni nadzor nad zaslonko, osvetlitvenim časom ali obojim hkrati. Belino lahko nastavimo na pet prednastavljenih vrednosti, lahko pa jo nastavimo tudi ročno. Svetlobno občutljivost lahko nastavljamo v razponu od ISO 50 do 400, seveda pa fotoaparat podpira tudi samodejno nastavitev.
Svetlobna jakost objektiva je pri najširšem kotu slikanja 2,8, v skrajnem tele položaju pa 3,7; to je nekoliko manj kot pri predhodniku (pri Z1 je bila jakost v tele položaju 3,5). Objektiv je glede na predhodnika malo prilagojen drugačnemu tipalu, saj tudi goriščna razdalja objektiva ni enaka kot pri Dimage Z1 (razpon goriščne razdalje je med 6,3 in 63 mm), v 35-milimetrskem formatu pa temu ustreza razdalja med 38 in 380 milimetri. Pri Konici Minolti so izboljšali tudi zajem videoposnetkov. Te zdaj lahko posnamemo pri ločljivosti SVGA (800 × 600 pik), vendar le s 15 slikami na sekundo. Za 30 slik na sekundo moramo ločljivost zmanjšati na še vedno povsem spodobnih 640 × 480 pik. Med snemanjem videa lahko uporabljamo tudi optično povečavo, vendar se motorček na posnetku zelo sliši. Pri dolžini zajema videa smo, kot je pri novejših fotoaparatih že skoraj pravilo, omejeni samo z zmogljivostjo kartice. Fotoaparat ima tudi priključek za zunanjo bliskavico, kar je v tem cenovnem razredu dokaj redko.
V praksi se Z2, podobno kakor predhodnik, obnese zelo dobro. Ostrenje je zelo hitro, tudi v slabših svetlobnih razmerah. Dobro se odreže tudi v makro načinu. Pri višji občutljivost ISO so posnetki nekoliko preveč zrnati, sicer pa smo bili z njimi zadovoljni. Videoposnetki se pri najvišji ločljivosti nekoliko "zatikajo", pri ločljivosti VGA pa so povsem spodobni.
Dimage Z2 sodi med boljše fotoaparate v svojem razredu, vprašanje pa je, ali za milijon pik zmogljivejše tipalo odtehta razliko v ceni v primerjavi z modelom Z1, ki je za kar 25 tisočakov cenejši. Novosti v primerjavi s predhodnikom je namreč dokaj malo, tako da se vsem, ki ne potrebujejo višje ločljivosti, bolj izplača kupiti šibkejši model.
Konica Minolta Dimage Z2
Razred: Zmogljivi.
Efektivna ločljivost tipala: 3,87 milijona pik.
Skupna ocena: 68.
Tehnične lastnosti: Objektiv 38-380 mm (ekvivalent); svetlobna jakost 2,8-3,7; ostrenje 0,5 m-neskončno (10 cm makro); čas od 1/1000 do 30 s; doseg bliskavice 1 do 6,1 m; razpon ISO: samodejna, 50, 100, 200, 400.
Cena: 119.900 tolarjev.
Prodaja: Eurofoto, www.eurofoto.si, (04) 236 64 70.
Za: Velika optična povečava, hitrost ostrenja, priključek za zunanjo bliskavico, videoposnetki z ločljivostjo 800 × 600 pik.
Proti: Manj trdno ohišje, nima optičnega stabilizatorja.
