Je programska oprema res vse boljša?
Ponudniki poslovne programske opreme hitijo vključevati tehnologije umetne inteligence v svoje izdelke in zatrjujejo, da tako dobrih rešitev še ni bilo.
Ko je konec leta 2022 luč sveta ugledala storitev ChatGPT, je, takrat še nevede, sprožila pravcato zlato mrzlico generativne umetne inteligence. Podjetja so se nadpovprečno – vsaj v primerjavi z uvajanjem drugih tehnologij – trudila, da bi sprejela to tehnologijo in ob njeni pomoči dokazala svojo inovativnost. Številni primeri uporabe umetne inteligence, ki so danes uveljavljeni v poslovnih okoljih, namreč uporabljajo starejše, bolj uveljavljene oblike umetne inteligence, kot je strojno učenje, ne izkoriščajo pa generativnih zmogljivosti umetne inteligence za ustvarjanje besedila, slik in drugih podatkov. Starejši klepetalni (ro)boti, sistemi za priporočanje izdelkov in številna druga poslovna orodja se pogosto zanašajo »le« na starejše oblike umetne inteligence. A to se hitro spreminja, saj podjetja pospešeno uvajajo novo programsko opremo, ki se hvali s tem, da si večina funkcij že pomaga s tehnologijami umetne inteligence, kar naj bi močno pospešilo delo zaposlenih in ga olajšalo. Poglejmo, kako.
Razvoj boljše programske opreme
Ni presenetljivo, da so tehnologije umetne inteligence med prvimi za svoje vzeli razvijalci programske opreme. Orodje, kakršno je GitHub Copilot, lahko vsakega programerja/razvijalca spremeni v nekajkratnik izvirnika, saj njegovo produktivnost v povprečju dvigne za faktor 10. Tudi pregled statistik spletnega iskalnika Google Search potrjuje, da se je število vnosov iskalnega pojma Github Copilot v zadnjih letih povečalo za 8.000 odstotkov. Med primeri rabe generične umetne inteligence se najpogosteje pojavlja pomoč pri programiranju. Umetna inteligenca lahko piše osnovno programsko kodo, tako da se programerji lahko osredotočijo na bolj zapletene naloge, jim pomaga odpraviti težave v kodi, napisati njen manjkajoči del ipd. Tovrstna orodja so zelo koristna pri razvoju spletnih strani, saj z ustvarjanjem kode spletnih strani znatno skrajšajo čas in znižajo stroške, potrebne za posodabljanje spletnih strani. Ne le za programiranje na steroidih, v prihodnosti se bo umetna inteligenca morda uporabljala za samodejno odpravljanje napak v programski kodi, še preden bo ta poslana v »produkcijo« in bo postala dostopna uporabnikom.
Boljši procesi v podjetju
Poleg pomoči pri razvoju programske opreme se orodja umetne inteligence uporabljajo tudi za izboljšanje procesov v številnih različnih panogah. In v industriji. Proizvodna podjetja umetno inteligenco vse pogosteje vprežejo s tehnologijo računalniškega vida in poskrbijo za izjemno kontrolo kakovosti, natančnejšo strego strojem, brezhibno pakiranje itd.
V poslovnem svetu z umetno inteligenco podprta programska oprema pogosto sobiva z robotsko avtomatizacijo procesov (RPA). Ta vrsta tehnologije avtomatizira vsakdanja opravila, tako da se pretežno pisarniški delavci lahko osredotočijo na naloge z večjo potencialno vrednostjo. Raziskava Deloitte Global RPA Survey je razkrila, da že več kot polovica (53 odstotkov) velikih podjetij uporablja rešitve RPA, petina tistih, ki je trenutno še ne uporabljajo, pa pričakuje, da bo tovrstne rešitve v poslovanje uvedla v naslednjih dveh letih. Kaj pa z umetno inteligenco podprto programska oprema avtomatizira v podjetjih? Predvsem področja vnosa podatkov, množična elektronska sporočila, pridobivanje potencialnih strank, finančno načrtovanje, obračun plač in zagotavljanje skladnosti. Podjetja so z rešitvami za avtomatizacijo procesov zelo zadovoljna, kar 78 odstotkov anketiranih podjetij, ki že uporabljajo tehnologije RPA, bo naložbe vanje še okrepilo.
Vsevedni digitalni pomočniki
Več velikih IT-podjetij, vključno z Microsoftom in Googlom, v ospredje potiska t. i. digitalne pomočnike z umetno inteligenco ali kopilote. Direktorji informatike nad njihovo implementacijo za zdaj še niso povsem navdušeni, a zmogljivosti jim ne oporekajo. Ti pomočniki lahko poiščejo informacije v temnih kotičkih in že davno pozabljenih sistemih podjetja, ustvarjajo dokumente in predstavitve ter povzemajo in osmislijo verige e-pošte in celo videokonference. Kopiloti z umetno inteligenco so lahko tudi ustvarjalni in pripravljajo dokumente za dobavne verige, kot so zahteve za ponudbe dobaviteljev.
Nekatere aplikacije za videokonference že omogočajo ustvarjanje prepisov in povzetkov sestankov, prav tako pa tudi samostojna orodja, kot je Otter.ai. Aplikacije, kot je Grammarly, popravljajo napake v slovnici, pravopisu in ločilih. Digitalni pomočniki so lahko tudi specializirani za posebne potrebe, denimo na področju farmacije in zdravstva. Zelo dobro se znajdejo tudi v trženju. Orodja z generativno umetno inteligenco lahko ustvarijo prilagojeno trženjsko gradivo, analizirajo podatke o strankah in pomagajo pri ustvarjanju vsebine. Izvajajo lahko celo tržne analize na podlagi spletnih testov, opisov in komentarjev izdelkov ter lahko predvidijo težave strank, še preden te naletijo nanje.
Najobetavnejši primeri uporabe programske opreme z generativno umetno inteligenco v podjetjih so torej tisti, ki racionalizirajo naloge, ki jih izvaja človek, z »razširitvami«, kot so ustvarjanje vsebine, predlogi in avtomatizacija ročnih opravil. Boljša programska oprema tako podjetjem pomaga dosegati boljše poslovne rezultate.
