Kaj vam pomenijo slaščice, kot so krof, medenjak in ledeni jogurt? Nič? Kaj pa sladoledni sendvič? Ker je tako poimenovano zadnje utelešenje nadvse priljubljenega mobilnega operacijskega sistema Android, vam je najbrž zdaj že jasno, kam pes taco moli.
Računalnikom dajejo pamet programi. Brez njih so zgolj neumne škatle. Programe pišejo programerji. Programiranje zahteva precej znanja določenega programskega jezika in obvladovanje algoritmov. Za oboje so v Applu iznašli svoj recept. S pripomočkoma Automator in AppleScript se programiranja loti slehernik.
Kmalu bo leto dni, odkar je Apple predstavil svoje videnje oblačnih storitev. Jabolčni iOblak je čudovita storitev, ki vsak dan osrečuje veliko ljudi. Večina uporabnikov je z njo zadovoljnih, ni pa malo takšnih, ki imajo pri delu z oblakom obilo težav. Grozljive zgodbe o izgubljenih stikih, podvojenih vnosih v koledar in manjkajočih fotografijah so preplavile splet. Največkrat je za nastali položaj kriva majhna napaka. Tisti, ki je jabolčne oblačne storitve preizkusil, ve, da jih ni težko zagrešiti. Klub temu da Apple teži k enostavnosti, je pri skupku orodij, imenovanih iCloud, dokaj stvari, ki se zlahka skotalijo po hribu navzdol. Zato vam bomo v naslednjih vrsticah poskušali razjasniti, kaj je iCloud in kaj lahko z njim počnemo.
Domače omrežje je sestavljeno iz številnih naprav, ki so se sposobne med seboj povezovati. Navadno imamo v njem vsaj en računalnik, usmerjevalnik, kakšen predvajalnik, omreženi disk in tiskalnik ter mobilno napravo ali dve. Učinkovito omrežje je sestavljeno iz žičnih in brezžičnih povezav, združenih v usmerjevalnik, ki je povezan z internetom. V nasprotju s splošnim mišljenjem so usmerjevalniki dokaj preproste naprave, ki jih s pravimi informacijami vsakdo zlahka obvladuje. Poglavitna naloga usmerjevalnika je posredovanje interneta priklopljenim odjemalcem. Omrežje varuje s požarnim zidom, brezžično povezavo s šifriranjem, IP številke pa deli DHCP strežnik, ki ne manjka nobenemu sodobnemu usmerjevalniku.
Za vse, ki jim Mac ni prvi računalnik, bo najbolj dobrodošel nasvet, kako na novi sistem prenesti dosedanjo digitalno zgodovino. Če podatkov ni veliko, jih prenesemo ob pomoči zunanjih diskov, USB ključkov ali oblačne shrambe. V nasprotnem primeru ali če naštetih pripomočkov nimamo, je najbolje, če oba računalnika, starega z Okni in novega z OS X, povežemo bodisi neposredno s standardnim omrežnim kablom bodisi z vključitvijo v domače omrežje.
Računalništvo je z mreženjem dobilo novo razsežnost. Najboljši dokaz o uporabnosti sodelovalnih niti je omrežje vseh omrežij, internet. Sodobnega doma si brez omrežja niti ne znamo več predstavljati. Splet je le jagoda na smetani. Domače omrežje uporabljamo za souporabo, deljenje datotek, tiskalnika, zaslona in še kaj. Ker je dedek levjega mladiča Unix, se malček te skupinske igre rad igra v brazilskih ritmih.
V reviji radi predstavimo izdelke, ki so se porodili v kranjskih glavah. V preteklosti smo plodove slovenske pameti že večkrat vzeli pod drobnogled in tudi v prihodnje nameravamo nadaljevati. Tokrat je na vrsti spletni program, ki je za majhne podjetnike prijazna in enostavna rešitev za vodenje poslovnih knjig.
Komunikacija je poglavitna prvina spleta in mreženja na splošno. Čeprav je za pogovor z uporabo internetne povezave nemalo pripomočkov, taka komunikacija ni zasenčila klasičnih povezav. Koliko zaslug si pri tem lastijo mobilni operaterji in ponudniki spleta, je tema za drugo priložnost. Dejstvo je, da govor v omrežju IP uporabniku prihrani marsikateri evro, enako velja tudi za program Viber, ki varčuje s slogom.
Pravijo, da tisk umira. Iz dneva v dan se tiskana beseda vse manj bere. Po informacije večinoma hodimo v splet. S pohodom mobilnih naprav je trend še očitnejši. Vendar ljudje berejo in bodo vedno brali. Tudi v krizi so priložnosti za uspeh. Uspeh elektronske izdaje znanega časnika New York Times priča o priložnosti, ki čaka, da jo zagrabimo. Z Google Currents Producer ustvarimo elektronsko revijo.
Ponudnik dostopa do spleta in vrste drugih informacijskih in medijskih storitev, podjetje T-2, je po načelu "When it's done, it's done" ("Ko bo nared, bo nared") s precej zamude pripravilo lastno vizijo mobilne televizije. Ali so dodatni čas uspešno spremenili v presežek, ki je zrasel na napakah tekmecev, ali pa je zamudo moč pripisati polovičarstvu razvijalcev, si oglejmo v pričujočem članku.
