Ste naveličani nenehnih reklam, etra, polnega plehkega čveka, nekakovostne glasbe, posiljevanja tujega okusa, iskanja česa boljšega? Nastavite svoj sprejemnik na 192.168.1.1 in uživajte. Dobrodošli na radijski postaji, krojeni po vašem okusu.
Pred desetimi leti uporabnik še ni razmišljal o številnih tehnologijah, ki so danes samoumevne. Nekaj jih takrat res sploh še ni bilo, na primer status Facebook računa, druge pa so počasi že prodirale v naša življenja, vendar so bile zaenkrat le v domeni največjih tehnoloških čudakov, ti pa so tako ali tako goltali vse, kar jim je prišlo nasproti. Eni izmed teh novotarij se je reklo omrežje.
Varnost je dobrina in človeštvo se tega zaveda že od nekdaj. Bijejo se vojne z varnostjo v mislih, sklepajo zavezništva in porabljajo velikanske količine finančnih sredstev. Vsakdo ve, kaj predstavlja varnost in kako pomembna je. Če ne gre drugače, ga življenje samo tega nauči. Prav to se je zgodilo v računalniškem svetu. Kljub začetni zapostavljenosti doživlja v informacijskem sektorju področje varnosti zadnja leta pravi razcvet.
Operacijski sistemi Linux slovijo kot zahtevni za uporabo in so pregovorno težko priučljivi, a po drugi strani vedno več ljudi prepričajo s tem, da so zastonj in kot taki skoraj ne predstavljajo stroškov. To vseeno ne pomeni, da jo boste skrbniki in uporabniki operacijskih sistemov z Linuxom odnesli brez težav. Res zna biti teh številčno manj, a so vsaj tako trdovratne kot pri konkurenci, zato je nekaj osnovnih napotkov povsem na mestu.
Razmah digitalne fotografije je prinesel poplavo pripomočkov za urejanje tovrstnih domačih izdelkov. Začelo se je s komercialnimi programi tipa ACDSee in brezplačnimi alternativami za ceno ene poslane kartice, kot pri programu IrfanView, nadaljevalo pa z giganti kova upravljalnika fotografij Picasa, ki so pokrivali več operacijskih sistemov hkrati. Nato se je zbudila široka odprtokodna skupnost.
Ne boste verjeli, vendar zajete slike zaslona občasno potrebujemo tudi linuxaši. Kako se temu streže tam?
Digitalizacija zabavnih vsebin je doživela svojo prvo revolucijo s stiskalnim algoritmom MP3. Od tistih davnih časov je preteklo že veliko vode in primerljivo tej količini se je povečala glasbena zbirka povprečnega računalniškega navdušenca. Format MP3 je priljubljen še danes, čeprav ni več najzmogljivejši. Pravi dedci med informatiki se zato ponašajo z orjaškimi, šarastimi zbirkami popevčic, ki jih ni ravno lahko prenašati naokrog, še teže pa kjerkoli uporabljati.
Ako denar ni problem, lahko nalogo domačega strežnika lepo prevzame Windows Home Server, v nasprotnem primeru bomo raje posegli po brezplačni alternativi. Na linuxu osnovana rešitev Amahi Home Server je kot Tina Maze. Raznovrsten, hiter, prijazen očem, poln presenečenj in za svoje delovanje ne potrebuje (skoraj) nič denarja.
Je v današnjem času, ko se vse seli na splet, sploh še prostora za namizne programe, ki se ukvarjajo z tako banalnimi stvarmi kot je elektronska pošta? "Vsekakor", prikimava avtor tega članka.
Si že od nekdaj želite imeti sanjsko službo? Ne, ne mislimo tiste na Hamiltonovem otoku. Za sanjsko službo v informatiki že od nekdaj velja izdelovanje iger. Vsaj za tiste, ki še vedno negujejo otroka v sebi. A kaj, ko to ni niti malo enostavno, kajti obvladati je treba grafično oblikovanje, poznati strojno opremo do obisti in posedovati znanje programiranja na nižjih nivojih. In to je le vrh ledene gore. Vam pokažemo slajšo pot?
