V Evropi prodaja strežnikov močno pada
Prodaja strežnikov v državah EU je v zadnjem četrtletju padla na najnižjo raven v zadnjih štirih letih. Glavni razlogi so pomanjkanje čipov, prehod na uporabo storitev v oblaku in uporaba programsko določljivih (software defined) infrastrukturnih storitev, ki so bile še nedavno predvsem v domeni strežniške in omrežne strojne opreme.
Raziskava prodaje temelji na podatkih družbe Context, ki spremlja prodajo po distribucijskih kanalih in pokriva približno 60% vseh prodanih strežniških izdelkov v Evropi. Do zadnjega četrtletja so sicer med strokovnjaki prevladovala pričakovanja, da bo okrevanje spodbudilo prodajo strežnikov, vendar so to ni nikoli uresničilo. Pandemija je namreč pospešila usmeritev v druge smeri in načine krepitve IT storitev, brez da bi podjetja pri tem povečevala število strežnikov v lastnih podatkovnih centrih.
Raziskava sicer kaže, da je med posameznimi državami EU zelo velika razlika v padcu prodaje strežnikov, kar je povezano zlasti z razvitostjo posameznega okolja. V Nemčiji so denimo na letnem nivoju zabeležili le padec v višini 3,9%, v Franciji 6,4%, v Veliki Britaniji pa se je podaja zmanjšala kar za 26%. V ostalih državah je padec prodaje večinoma izraženim z dvomestno številko.
Še večji padec pa je razvoden, če primerjamo najnovejšo prodajo s tretjim kvartalom leta 2019, torej tik pred pandemijo. Prodaja v Nemčiji je nižja kar za 30,3%, v Veliki Britaniji 24,6% in v Franciji 11,2%.
Če te številke primerjamo s prodajo storitev v oblaku, je povsem jasen in materialni dokaz, kako hitro se računalniška bremena selijo iz podatkovnih centrov v oblak. V istem primerjalnem obdobju je družba Canalys zabeležila rast prodaje storitev v višini 35%, 61% vseh teh storitev pa obvladujejo Amazon AWS, Microsoft Azure in Google Cloud.
