V digitalizacijo so vložili milijarde, otroci pa prvič v zgodovini nazadujejo
Pritisk digitalizacije je močan tudi pri nas, na Zahodu pa traja dlje in je prinesel več rezultatov. V ZDA je zvezna država Maine pred 24 leti kot prva vsem sedmošolcem razdelila prenosne računalnike, čemur so v naslednjih letih sledile še druge zvezne države. Lani so v ZDA za prenosne računalnike in tablice v šolah porabili 30 milijard dolarjev. Rezultati so tu.
Ameriški nevroznanstvenik Jared Cooney Horvath je pred Kongresom pričal, da je generacija Z prva generacija v zgodovini, ki na standardiziranih testih dosega slabše rezultate od prejšnjih generacij. Čeprav – ali pa prav zato, ker imajo dostop do vseh tehnologij že od mladih nog – so na testih pismenosti in matematike dosegli slabše rezultate. Konsistentno.
Rezultati pri 15-letnikih kažejo znižanje zmogljivosti, poleg tega pa močno korelirajo s časom, ki ga preživijo na računalnikih in telefonih, tako doma kot v šoli. Več časa kot gledajo v zaslone, slabše rezultate dosegajo.
Horvath poudarja, da ne gre za zavračanje tehnologije, temveč jo moramo začeti uporabljati primerno in tam, kjer je to smiselno. V učnem procesu tehnologije večinoma ne potrebujemo, celo škodi, zato je ne bi smeli uporabljati. Generacija Z ima po eni strani nižje učne dosežke, po drugi strani pa prihaja v svet umetne inteligence, ki ima generativno umetno inteligenco. Pritisk na nerabo možganov še nikoli ni bil večji.
Statistike kažejo, da se uporaba tehnologije v poučevanju še vedno povečuje, kar ni dobro. Glavna težava sta enostavnost in prijetnost. Usvajanje znanja nikoli ni bilo enostavno in prijetno, zato na tak način ni mogoče dosegati dobrih rezultatov.
