Družbena omrežja resnično povzročajo gnitje možganov
V zadnjih letih se čedalje več govori o fenomenu gnitja možganov (brainrot), ki v prenesenem pomenu označuje vse negativne posledice na naše možgane, ki jih prinaša uporaba družbenih omrežij in pretirano bolščanje v zaslone. Zamisel, da preveč časa pred zasloni škoduje zdravju, ni nova. A izkaže se, da je resnica bolj kompleksna.
Kot še marsikod drugje je tudi tod pomembno kaj, ne le koliko. Raziskave kažejo, da je najbolj škodljivo konzumiranje kratkih, poenostavljenih vsebin, kot je brezkončno sprehajanje po Tiktoku, Instagramu ali YouTubu. To ima merljivo negativne vplive na pozornost, spomin in duševno zdravje. Metaanalize več raziskav potrjujejo, da je ogledovanje takšnih vsebin korelirano s slabšimi kognitivnimi sposobnostmi in anksioznostjo.
- Pro et contra – mladim omejiti dostop do družbenih omrežij ali ne?
- V Sloveniji se obeta prepoved družbenih omrežij za mlajše od 15 let
Nenehne motnje možgane utrujajo in jim škodujejo. Dolgoročno učinki so slabše preiskani, a se že nakazujejo korelacije med večjo uporabo družbenih omrežij in stanjšanim režnjem možganov, ki je odgovoren za najvišje kognitivne funkcije in samoobvladovanje. Ali je povezava tudi vzročna, še ni povsem jasno. Ima pa uporaba družbenih omrežij tudi druge, povsem merljive škodljive učinke, ki izvirajo iz pomanjkanja spanja.
A ključna je ugotovitev, da zgolj uporaba zaslonov ni problematična, temveč je pomembna vsebina, ki jo prikazujejo. Ko so v raziskavi otrokom dovolili uporabo telefonov, a so jim onemogočili družbena omrežja, je velika večina negativnih učinkov izpuhtela.
