Umetna inteligenca ustvarila 16 novih bioloških virusov
Raziskovalci s Stanforda so z modeli umetne inteligence, ki uporabljajo enako tehnologijo kot veliki jezikovni modeli, napovedali 302 nova virusa, ki so jih potem tudi ustvarili v laboratoriju. Med njimi jih je bilo 16 aktivnih in so uspešno ubili bakterijo Escherichia coli.
Modela, ki se imenujeta Evo1 in Evo2, sta se bila učila na zaporedjih DNK živih bitij iz narave: virusov, bakterij, ljudi in človeka. Prebrala sta devet tisoč milijard baznih parov. Nato so z njima ustvarili več variant novih virusov iz skupine bakteriofagov, ki okužujejo bakterije in so ljudem nenevarni. Ko so jih v laboratoriju sintetizirali, so jih nato poškropili po bakterijah, ki so rasle na petrijevkah. Šestnajst virusov je bakterije uspešno pokončalo.
Umetna inteligenca ima velik potencial v sintezni biologiji, a strokovnjaki opozarjajo tudi na velika tveganja in potrebo po regulaciji. Odgovor na vprašanje, ali lahko z umetno inteligenco ustvarjamo nova živa bitja, torej imamo. To pa kliče po regulaciji, da se ne bi tehnologija uporabljala za načrtovanje virusov, ki so škodljivi ljudem ali ekosistemom.
Bakteriofagi, ki so jih ustvarili raziskovalci, so imeli 5400 baznih parov v svojem DNK. To je približno desetkrat manj od najmanjše bakterije, medtem ko imamo ljudje okoli tri milijarde baznih parov. Da bi ustvarili kompleksnejša živa bitja – ali so virusi zares živi, ni konsenza, ker za razmnoževanje potrebujejo druge organizme – bi moralo ustvariti bistveno večje genome, kar je neprimerno težje, a ne nemogoče.
Za sintezo novih bakteriofagov so raziskovalci najprej umetno sintetizirali njihovo DNK, ki so jo potem vbrizgali v bakterije. To so ustvarile nove bakteriofage, ki so jih potem raziskovalci zbrali in z njimi okužili nove bakterije, ki so umrle. Osnova za izdelavo novih virusov je obstoječi bakteriofag Phi X-174.
