Oglas
Objavljeno: 21.10.2025

Uporaba umetne inteligence za generiranje modelov 3D

Domen Verber, Jani Dugonik, Univerza v Mariboru, FERI

Umetna inteligenca postaja ključna pri oblikovanju digitalnih vsebin in vse bolj spreminja tudi področje mode­liranja 3D. To, kar je bilo nekoč rezervirano za strokovnjake v programih, kot je Blender ali Maya, je danes dostopno tudi brez tehnične­ga predznanja. Dovolj je besedilni opis, ski­ca ali referenčna slika, pa umetna inteligen­ca ustvari prvi osnutek modela 3D. Tak pristop pospešuje in poenostavlja razvoj izdelkov, iger, anima­cij in vizualizacij. Jedro reši­tve so algoritmi strojnega učenja in ti zamisel uporab­nika pretvorijo v tridimen­zionalni objekt, ki ga je mo­goče dodatno oblikovati.

Med najzanimivejšimi orodji, ki so trenutno na vo­ljo, so:

Meshy AI je platforma, ki omogoča enostavno pre­tvorbo slik 2D v modele 3D, generiranje tekstur 3D in ustvarjanje animacij z upo­rabo umetne inteligence. Cilj je poenostaviti proces ustvarjanja vsebin 3D.

Tripo-SR je orodje za ge­neriranje modelov 3D iz posameznih slik, ki se osre­dotoča na visoko ločljivost in realizem. Namenjeno je hitremu ustvarjanju po­drobnih objektov 3D.

Shap-E je model, ki ga je razvil OpenAI za generiranje objektov 3D iz besedilnih in sli­kovnih pozivov. Omogoča ustvarjanje različ­nih oblik 3D, ki jih je mogoče nadalje urejati in uporabljati.

Hunyuan3D-2.0 je napredni sistem za sin­tezo vsebine 3D, ki ga je razvil Tencent. Omo­goča generiranje visokoresolucijskih tekstu­riranih modelov 3D iz besedilnih in slikov­nih pozivov. Njegova arhitektura vključuje dva glavna dela: model za generiranje obli­ke (Hunyuan3D-DiT) in model za sintezo tekstur (Hunyuan3D-Paint), kar omogoča ustvarjanje podrobnih in realističnih objek­tov 3D.

Čeprav zgoraj našteta orodja dosegajo izje­mne rezultate in kažejo hiter napredek, večina še vedno ni popolnoma pripravljena za kom­pleksne profesionalne delovne tokove, kjer se zahtevajo visoka stopnja natančnosti, speci­fične optimizacije in popoln nadzor nad vsa­ko podrobnostjo. Pogosto so potrebne ročne prilagoditve in obdelave modelov, ustvarjenih z umetno inteligenco, da bi dosegli profesio­nalne standarde.

Uporaba umetne inteligence za generiranje modelov 3D

Zamisel, da lahko vsakdo, ne glede na zna­nje modeliranja 3D, ustvari osnovno geome­trijo samo z opisom, odpira vrata hitrejšemu prototipiranju ter pomeni več eksperimen­tiranja in tudi nižje stroške razvoja. Še vedno ostaja vloga izkušenega oblikovalca 3D, ki mo­del optimizira, pripravi teksture in ga umesti v končni projekt, a začetni koraki se lahko opra­vijo bistveno hitreje.

Čeprav smo šele na začetku poti, pa ume­tna inteligenca že danes spreminja pravila igre tudi na področju 3D-modeliranja. Vprašanje ni več, ali jo bomo uporabljali, ampak le, kako hi­tro bo napredovala in koliko ustvarjalcev jo bo sprejelo za svojo desno roko. Umetna inteli­genca tako ne nadomešča kreativnosti, tem­več postaja orodje, ki olajša tehnične korake in ustvarjalcem omogoča, da več časa posvetijo zasnovi in idejam.

Čeprav zvenijo te rešitve kot čarobna palica, imajo svoje omejitve. In te so:

Kakovost – Generirani modeli pogosto niso pripravljeni za takojšnjo uporabo v igrah ali animacijah. Potrebujejo ročno obdelavo, opti­mizacijo mreže in UV-mapiranje.

Pravne dileme – Kdo je avtor? Vi, umetna inteligenca ali razvijalec algoritma? V praksi so pravice in licence še precej siva cona.

Strojne zahteve – Generiranje realističnih modelov lahko potrebuje precej zmogljivo strojno opremo ali plačljive oblačne storitve.

Omejitve domene – Trenutni modeli so dobri za preproste, stilizirane oblike, pri zaple­tenih mehanskih delih ali organskih animaci­jah pa še pogosto odpovedo.

Nacionalni kompetenčni center SLING v okviru razvojnoraziskovalnega projekta EuroCC2 nudi brezplačen dostop do superračunalni­ških zmogljivosti, podpo­ro in izobraževanja uporab­nikom. Superračunalniki v Mariboru (IZUM), Ljubljani (Arnes in IJS) ter Novi Go­rici (Arctur) raziskovalcem, podjetjem in študentom omogočajo uporabo na­prednih virov, hkrati pa po­magajo pridobiti dostop do še večjih sistemov evrop­ske iniciative EuroHPC JU. Možnost uporabe zmoglji­vih superračunalnikov je pri razvoju umetnointeligenč­nih rešitev za 3D-modelira­nje ključnega pomena, saj omogoča obdelavo ogro­mnih količin podatkov in učenje kompleksnih mode­lov, česar domači računalni­ki pogosto ne zmorejo.

• • •

Projekt EuroCC 2 finan­cira Evropsko Skupno podjetje za evrop­sko visokozmogljivo računalništvo (JU) v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101101903. JU podpirajo EU program Digi­talna Evropa, Nemčija, Bolgarija, Avstrija, Hr­vaška, Ciper, Češka republika, Danska, Estoni­ja, Finska, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Li­tva, Latvija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Španija, Švedska, Francija, Nizo­zemska, Belgija, Luksemburg, Slovaška, Nor­veška, Turčija, Republika Severna Makedo­nija, Islandija, Črna gora in Srbija. Delovanje Nacionalnega kompetenčnega centra SLING sofinancira Ministrstvo za visoko šolstvo, zna­nost in inovacije.

Uporaba umetne inteligence za generiranje modelov 3D

Več novic

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Jensen Huang, Nvidia - Ne, umetna inteligenca nas ne bo pogubila

    Če redno spremljate novice o umetni inteligenci, ste v zadnjih letih lahko dobili vtis, da nas čaka le še nekaj mirnih božičev. Umetna inteligenca naj bi nam vzela službe, postala pametnejša od svojih ustvarjalcev, se naučila izboljševati samo sebe in, če gre verjeti najbolj črnogledim napovedim, prej ali slej ugotovila, da smo ljudje predvsem nepotreben strošek. Tudi v Monitorju smo o takšnih opozorilih že večkrat pisali.

    Objavljeno: 21.9.2026 07:00
  • Polom Trumpove umetne inteligence v zdravstvu

    Avtomatizirano varčevanje na račun pacientov.

    Objavljeno: 28.9.2026 10:00
  • Bolnišnica si je pobrisala desetletje izvidov

    V kliničnem centru v britanskem Nottinghamu so zaradi napake službe za informatiko izgubili več kot desetletje izvidov v porodniškem oddelku. Incident se je zgodil 18. avgusta letos in je posledica človeške napake. Odkrili so jo že nekaj minut po dogodku in do danes obnovili vsebino, ne pa tudi podatkov o dostopih. Napaka ne bo vplivala na oskrbo, zatrjujejo odgovorni.

    Objavljeno: 23.9.2026 07:00
  • Robotska riba deluje kot vohun

    Kitajci so ustvarili robota, ki popolno posnema ogroženo ribo.

    Objavljeno: 22.9.2026 06:00
  • Pozabljeni PIN ne bo več težava

    Dobrodošla sprememba v Googlovem operacijskem sistemu Android.

    Objavljeno: 23.9.2026 08:00
  • Uvodnik: RAMagedon

    Umetna inteligenca nam obljublja cenejše delo, njen račun za strojno opremo pa vse bolj plačujemo tudi tisti, ki bi radi samo nadgradili domači računalnik.

    Objavljeno: 29.9.2026 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Oktober 2026
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji