Prisluškovati za 1500 dolarjev? Ne, kar zastonj.
Pred kratkim sem nekje prebral: "V zadnjem času (zadnjem desetletju? dveh?) smo postali obsedeni z varovanjem zasebnosti". In če sem glede varovanja zasebnosti v družbenih omrežjih osebno že kar malce sarkastičen (če ne želiš, da Facebook o tebi kaj ve, mu pač ne povej vsega, ali ne?), sem glede zasebnosti nasploh vsekakor zaskrbljen tudi sam. Še posebej, ker se zavedam, kaj vse danes zmore tehnologija.
Naj začnem kar z zasebnostjo telefonskih pogovorov, ki je bila nedolgo nazaj tako priljubljena tema med našimi politiki. Malce dlje nazaj, v času analogne mobilne telefonije NMT, je bilo tem naravnost trivialno prisluškovati. Telefoni so bili pač le malce zmogljivejši "voki-tokiji". Spominjam se tistega pol leta (pred 15 in več leti), ko sem služil vojaško obveznost v slovenski vojski in smo si stražarji v nočni izmeni krajšali čas tako, da smo z radijsko postajo v vojaški "campagnoli" poslušali telefonske pogovore ... Da ne bo nesporazuma, zelenci smo bili vse preveč zeleni, da bi sami vedeli, katere frekvence je treba nastaviti za kaj takega, to nam je nastavil kar poveljnik. Eno frekvenco za enega izmed sodelujočih v pogovoru in drugo za drugega. Nadaljevanje tokratnega urednikovega uvodnika lahko preberete na sledeči povezavi: www.monitor.si/clanek/prisluskovati-za-1500-dolarjev-ne-kar-zastonj/
