Povpraševanje po zmogljivosti podatkovnih centrov v Evropi narašča
Gospodarstvo in javnost še vedno občutita posledice inflacije, vendar to očitno ni ovira za strmo rast uporabe storitev v oblaku. Sodeč po raziskavi družbe JJL je bila prva polovica leta 2023 najbolj obremenjena glede uporabe storitev, merjene skozi porabo energije podatkovnih centrov v Evropi.
Poročilo JJL navaja, da je bilo samo v obdobju od aprila do junija letos rekordno povpraševanje po zmogljivosti podatkovnih centrov s skupnim prirastom 114 MW porabe na vodilnih evropskih trgih, vključno s Frankfurtom, Londonom, Amsterdamom, Parizom in Dublin, kar imenujejo z očarljivo kratico FLAP-D.
London ostaja največji trg za podatkovne storitve s skupno porabo 902 MW, kar predstavlja 35-odstotni delež celotne zmogljivosti tega kluba vodilnih lokacij za podatkovne centre.Toda v Londonu so, najbrž zaradi posebnosti angleškega trga, zabeležili rast “le” okoli 7 MW. Nasprotno pa je Frankfurt v drugem četrtletju zabeležil 44 MW dodatne porabe energije, kar je največ med omenjenimi lokacijami.
Zmogljivost v Amsterdamu znaša 458 MW, z 10 MW dodanimi v drugem četrtletju, v Parizu je bilo do leta 2023 dodanih 24 MW novih zmogljivosti, medtem ko je Dublin pridobil dodatnih 12 MW.
Poročilo tudi ugotavlja, da je pojav generativne umetne inteligence izrazito vplival na podatkovne centre. JJL celo meni, da visoke zahteve glede računalniške moči, potrebne za usposabljanje modelov umetne inteligence, vodijo v temeljno spremembo same zasnove podatkovnih centrov, trdi JLL. Za izpolnjevanje zahtev modelov AI podatkovni centri prehajajo iz zračnega na tekočinskem hlajenje procesnih vozlišč.
To bo posledično pripeljalo do tega, da se bodo podatkovni centri hitreje širili tam, kjer dostop do obnovljive energije, razpoložljive zemlje in vode za hlajenje ni problem. Novi podatkovni center bodo že od samega začetka zgrajen tako, da bodo v veliki meri namenjen izvajanju delovnih bremen usposabljanja in uporabe AI.
