Podatkovni centri imajo tudi temno stran
Navadili smo se, da so vse prednosti internetnih storitev ves čas na voljo hitro in brez zatikanja, redko pa pomislimo, zakaj je to mogoče. V Zahodni Evropi v zadnjih letih kot gobe po dežju rastejo podatkovni centri tehnoloških velikanov, kar prinaša tudi negativne vplive na okolico. Na Nizozemskem ta hip jezijo predvsem kmete.
Na Nizozemskem, Irskem, v Belgiji in Skandinaviji so podatkovni centri velik posel, ki v lokalne blagajne nosi milijone. Trenutno je situacija napeta na Nizozemskem, kjer se država spopada s strogimi okoljskimi cilji. Tamkajšnje intenzivno kmetijstvo jih marsikod že presega, nova industrija pa tekmuje s kmetijstvom za izkoriščanje prostora in delež v dovoljenih emisijah. Podatkovni centri so namreč požrešni porabniki energije, problematična pa je zlasti njihova gradnja.
Težave so emisije dušikovih spojin, ki jih proizvajajo promet, kmetijstvo in gradnja. V državi so že več mesecev protesti, ker morajo kmetje pridobivati dovoljenja za emisije dušikovih spojin in ponekod omejiti svoje aktivnosti. Ustavili so tudi nekaj gradbenih projektov, denimo gradnje stanovanj, ker tudi tam nastajajo emisije. Na drugi strani so podatkovni centri.
Trenutno je na Nizozemskem okoli 200 centrov, v katerih lahko podjetja najamejo računalniške kapacitete. V zadnjih letih pa so tehnološki velikani začeli graditi še hipercentre, med katerimi sta bila uspešna Google in Microsoft, Facebook pa (še) ne. Microsoft gradi nov hipercenter na nizozemskem podeželju v Hollands Kroonu, čeprav sploh še ni dobil potrebnih dovoljenje. To ni nezakonito, a kmete jezi. Država je sicer gradnjo lani poleti omejila, a za Microsoftov bodoči center še velja izjema.
Zaradi tega potekajo protesti in akcije osveščanja ljudi o posledicah gradnje podatkovnih centrov. Čeprav prispevajo k tehnološki razvitosti države in bruto proizvodu, proizvajajo okoljske emisije, ki bremenijo državo. In predvsem konkurirajo drugim dejavnostim, ki so morda namenjene res le prebivalcem te države.
