Objavljeno: 7.1.2002 | Avtor: Uredništvo Monitorja

Počasna prodaja procesorja Itanium

Po desetih letih razvoja in stotinah milijonov dolarjev stroškov, je Intel lani končno poslal na tržišče svoj prvi 64-bitni procesor Itanium. Kljub navdušenju nad novim procesorjem in prednostim, ki jih nove tehnologije običajno prinašajo, pa je Itanium vseeno dosegel izjemno slabe prodajne rezultate. Po podatkih podjetja IDC, naj bi proizvajalci strežnikov v tretjem četrtletju 2001 prodali le 500 strežnikov s procesorji Itanium. Gartnerjevi podatki so nekoliko bolj optimistični, saj navajajo 2600 prodanih sistemov, vendar vključujejo tudi strežnike, ki so bili poslani za testiranje in demonstracije.

Pri Intelu pravijo, da nad prodajo Itaniuma niso razočarani, saj tržišče še ni pripravljeno na nov procesor, na voljo pa tudi ni dovolj programske opreme, ki bi znala izkoristiti vse prednosti 64-bitne arhitekture. Analitiki predvidevajo, da bo prodaja procesorjev Itanium narasla šele v letu 2003, z naslednjo različico procesorja imenovano McKinley. Ta različica naj bi ponujala bistvene izboljšave v delovanju, pa tudi sama izdelava naj bi že bila cenejša.

Po predvidevanjih naj bi Intel do naslednjega leta prodal že okrog 100 tisoč procesorjev Itanium na četrtletje, kar pravzaprav ni veliko glede na to, da se je procesor Xeon, ki se trenutno uporablja v večini strežnikov z Intelovo arhitekturo, po enem letu prodajal v količinah po 500 tisoč na četrtletje. Prav ta procesor pa trenutno predstavlja največjo konkurenco Itaniumu, saj je dovolj zmogljiv za večino programov, ki so napisani zanj, hkrati pa je cenovno bistveno bolj ugoden. Pri Intelu nameravajo poleg Itaniuma še naprej razvijati tudi 32-bitni Xeon, vendar ocenjujejo, da bo sčasoma prevladala 64-bitna arhitektura.

http://www.intel.com

Več novic

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Jensen Huang, Nvidia - Ne, umetna inteligenca nas ne bo pogubila

    Če redno spremljate novice o umetni inteligenci, ste v zadnjih letih lahko dobili vtis, da nas čaka le še nekaj mirnih božičev. Umetna inteligenca naj bi nam vzela službe, postala pametnejša od svojih ustvarjalcev, se naučila izboljševati samo sebe in, če gre verjeti najbolj črnogledim napovedim, prej ali slej ugotovila, da smo ljudje predvsem nepotreben strošek. Tudi v Monitorju smo o takšnih opozorilih že večkrat pisali.

    Objavljeno: 21.9.2026 07:00
  • Evropski, odprtokodni in brezplačni Office je tu

    Evropski odprtokodni pisarniški paket Euro-Office, ki je nastal z odcepom iz OnlyOfficea, z novo izdajo dobiva tudi namizno različico. Doslej je deloval le kot aplikacija v brskalniku, z verzijo Hub 26 Summer pa bo prinesel tudi samostojni program za lokalno uporabo.

    Objavljeno: 18.9.2026 05:00
  • Bolnišnica si je pobrisala desetletje izvidov

    V kliničnem centru v britanskem Nottinghamu so zaradi napake službe za informatiko izgubili več kot desetletje izvidov v porodniškem oddelku. Incident se je zgodil 18. avgusta letos in je posledica človeške napake. Odkrili so jo že nekaj minut po dogodku in do danes obnovili vsebino, ne pa tudi podatkov o dostopih. Napaka ne bo vplivala na oskrbo, zatrjujejo odgovorni.

    Objavljeno: 23.9.2026 07:00
  • Polom Trumpove umetne inteligence v zdravstvu

    Avtomatizirano varčevanje na račun pacientov.

    Objavljeno: 28.9.2026 10:00
  • Vojaški letalnik namesto GPS-a uporablja meritve magnetnega polja

    Ameriški vojaški gigant Northrop Grumman je predstavil brezpilotni letalnik, ki deluje tudi ob izpadu ali motnjah satelitske navigacije. Letalnik Lumberjack ima kvantne senzorje magnetnega polja, da lahko zaznava malenkostne spremembe, iz katerih izračuna svojo lokacijo.

    Objavljeno: 16.9.2026 07:00
  • Robotska riba deluje kot vohun

    Kitajci so ustvarili robota, ki popolno posnema ogroženo ribo.

    Objavljeno: 22.9.2026 06:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji