Oblikovanje prihodnosti s preoblikovanjem izobraževanja

Bett je vodilni sejem izobraževalnih tehnologij v Evropi. Letošnji, že 34. sejem, ki je v Londonu potekal od 23. do 26. januarja, in je združil 850 vodilnih podjetij, 103 novih startup-ov, ki so v tehnološki pokrajini izobraževanja odstirali organizacijske, komunikacijske, didaktične in druge vidike poučevanja in učenja. V zadnjih letih ga je v štirih dneh, kolikor je v povprečju odprt, obiskalo do 35.000 obiskovalcev iz 130 držav.

prof. Peter Rau, s|š|o|f Ljubljana

Informacijsko komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) so torej vodilna tema sejemske predstavitve. Ob tem so razstavljavci predstavili rešitve za različne organizirane oblike izobraževanj, ki na koncu vedno pripeljejo do individualnega učenega okolja. Zanimivo je dejstvo, da se je na sejmu predstavilo kar 47 držav, med katerimi pa žal ni bilo (niti v katalogu niti na sejmu) razstavljavcev iz Slovenije. Sejem sem pregledal v obsegu, kolikor je to mogoče v enem dnevu oziroma v osmih urah.

Interaktivni monitorji

Na začetku dneva sem se udeležil predstavitve interaktivnega monitorja podjetja Clevertouch, ki je občutljiv na dotik z roko ali pisalom, pripadajoča programska oprema ter konkretne pedagoške izkušnje izbranih predavateljev. Med drugimi je imel predstavitev tudi dr. Edward Tse, direktor izobraževalnih strategij pri podjetju Nuiteq, ki izdeluje programsko opremo za interaktivne monitorje. Na predstavitvi je nanizal vrsto zanimivih vsebinskih, organizacijskih, tehnoloških in prostorskih vidikov rabe predstavljenega monitorja. Vstopni model Clevertouch z ločljivostjo 4K Ultra HD je na voljo v velikosti 65" in 75". Delo s takim modelom je prijetno, saj je slika, ko jo opazujemo iz neposredne bližine, povsem jasna in prijazna očem. Nov model je na slovenskem trgu na voljo od 2.750 €. Cena gibljivega podnožja pa stane v prosti prodaji od 1.500 € dalje. Velja poudariti, da so bili interaktivni monitorji na sejmu zelo pogosto predstavljena oprema pri različnih razstavljavcih.

Predstavitev opreme Nuiteq na interaktivnem monitorju Clevertouch

V nadaljevanju sem pot po sejmu izbiral prosto in sledil tistemu, kar mi je iz osebnega ali strokovnega stališča zanimivo in je neposredno ali posredno povezano z mojim delom na šoli. Torej oblikovanju, področju na katerem sem aktiven kot pedagog. Večino izdelkov ali storitev sem že poznal, saj sem njihov razvoj v zadnjih letih redno spremljal. Kljub temu sem se z nekaterimi soočil prvič, na druge pa sem postal pozoren zato, ker sem v njih opazil zanimivo oblikovno, uporabniško, didaktično ali katero drugo komponento.

Organizacija sejemskega prostora

Sejemski prostor je bil organiziran tako, da je bila v osrednjem delu razstavišča postavljena velika arena, v kateri so potekale različne predstavitve, razprave in predavanja. Okoli nje so bili najprej razporejeni razstavni prostori »velikih« razstavljavcev, kot so na primer: Microsoft s Campus-om, Google z rešitvami »for Education«, Hewlett-Packard (HP) s »Home4Schools«, Adobe s »Sistemi-EU«, Unity z rešitvami »Education«, ter Lenovo, Promethean, Cisco, Fujitsu, Asus, Epson, Dell, Sony in mnogi drugi. V robnih prostorih je bila razvrščena množica drugih manjših razstavljavcev.

Micorosoft-ova dopolnjena resničnost

Med najpomembnejšimi velja izpostaviti Microsoft (v nadaljevanju MS), ki je pregledno in urejeno predstavil široko paleto različnih sistemskih vidikov in tehnoloških rešitev. Oboje je povezal s skupinskim ali individualnim izobraževalnim delom. Med vso predstavljeno opremo na MS kampusu, bi najprej izpostavil samostojna računalniška očala HoloLens za prikaz dopolnjene resničnosti in priznati moram, da me niso pustila ravnodušnega. Na razstavnem prostoru so sistem HoloLens označili z »Mixed Reality« Prikazani navidezni model se je po nekaj napotkih osebja, ki je opremo predstavljalo, odzval na rahle gibe prstov moje desne roke, s katero sem krmilil meni. Z očali sem videl rahlo zasenčen sejemski prostor in izrazit izrez virtualnega modela z natančno prikazanimi lastnostmi površin. Animirano prikazana človeška figura je imela vizualno prikazane bolezenske znake, ki so se v prikazu stopnjevali glede na izbrano stopnjo v meniju. Animirani prikaz modela človeške figure je bil tekoč, natančen in v merilu realnega prostora okolice. Navdušujoče. Cena HoloLens očal v MS spletni trgovini je za izobraževalne ustanove 4.940 € v prosti prodaji pa 5.489 €.

Uporaba MS Hololens očal v oblikovanju in načrtovanju izdelkov

Preizkus MS očal HoloLens

Microsoft je predstavil tudi uporabo vzporedne resničnosti (VR), s pomočjo katere se virtualno oblikovani objekti ali vsebine prikažejo v povsem navideznem prostoru. Poimenoval pa jo je enako kot prej omenjeno – dopolnjeno resničnost »Mixed Reality«. Ker pa se navidezni prostor z začetnim premikom očal določi v realnem prostoru, je to verjetno eden od razlogov, da so prikaz enako poimenovali. VR očala so, za razliko od HoloLens očal fizično (s kabli) povezana z zmogljivim računalnikom na katerem se procesira navidezna resničnost. Uporabnik nima direktnega pogleda v realni prostor. VR očala, kot so na primer HTC Vive, skupaj s pripadajočo dodatno opremo v spletnih trgovinah stanejo 700 €.

HP-jeva nosljiva oprema za virtualno resničnost

Poleg opreme za navidezno resničnost, ki sem jo preizkusil pri MS bi izpostavil še HP-jev nosljivi VR sistem. Nosljiva postaja HP Z VR Backpack G1 je bila kombinirana z HTC Vive očali za prikaz VR. Ko sem nase namestil opremo (nahrbtnik in očala) ter prijel krmilni palici, sem lahko z nekaj osnovnimi napotki osebja razstavljal model človeškega okostja, izbiral določene kosti in jih razvrščal po prostoru okoli sebe. Vsako kost posebej sem lahko približal in poljubno obračal. Virtualni prostor, v katerem je bil postavljen model, je bil prikazan kvalitetno, izbrani elementi okostja pa so bili prikazani ostro in ob koncu nekajminutne aktivnosti nisem čutil nobenega neprijetnega občutka vrtoglavice. Oprema VR Backpack G1 v spletni trgovini stane od 3.300 € dalje, očala za VR - HTC Vive, 700 €. Prenosni set skupaj stane 4.000 €. Če k temu prištejemo še delovno postajo katere cena se prične pri 2.000 € ter monitor za 500 € se skupni strošek giblje okoli 6.500 €.

HP-jev nosljivi set za prikaz VR

Preizkus HP-jeve nosljive VR opreme G1

MS skupina Surface

Ob vrsti Microsoftovih orodij velja omeniti tudi skupino Surface v katero je vključen tudi MS Surface Studio. To je interaktivni monitor za risanje in oblikovanje, ki je opremljen z lastnim računalniškim modulom in vrtljivim krmilnikom, ki ga položimo na mizo ali zaslon. Surface Studio je na spletu mogoče kupiti za 4.000 €.

Kot 55-inčni monitor je MS predstavil interaktivni zaslon Surface Hub. Ta v Microsoftovi spletni trgovini stane 8.500 €, kar je v primerjavi s ceno konkurenčnih izdelkov zelo visoka cena.

MS Surface Studio za oblikovanje risbe na zaslonu

Googlov Expeditions

Google je na svojem razstavnem prostoru predstavil več različnih modularnih enot povezanih z izobraževanjem. Na eni strani razstavnega prostora je predstavil pravi manjši laboratorij, na drugi pa module, ki pripadajo Google Earth. Zanimanje je zbudila nova aplikacija. Google Expeditions. S pomočjo aplikacije na pametnem telefonu, ki trenutno na slovenskem trgu še ni dosegljiva in QR kode, ki je bila nameščena razstavnem pultu, smo si ogledovali virtualni model na pametnem telefonu, ki je bil pritrjen na teleskopski palici ali vstavljen v kartonski okvir preprostih VR očal. Resnično enostavni in učinkovit prikaz VR modela. Demonstracijski model, ki je bil na ogled, je predstavljal model Koloseja iz antičnega Rima.

Ogled virtualnega modela na zaslonu pametnega telefona

3D-skeniranje

Tudi drugi razstavljavci so predstavili veliko zanimive IKT opreme, ki je povezana z oblikovanjem in vizualizacijo.

HP je predstavil dva, za šolsko okolje zanimiva 3D-skenerja, ki sta namenjena snemanju 3D-oblik. Prvi vsebuje set opreme, ki ga sestavljajo zmogljiv računalnik (delovna postajo), na dotik občutljiv monitor, 3D-skener oziroma kamera z 0,25 mm natančnostjo zajemanja površin modela, na dotik občutljiva interaktivna namizna podloga v velikost A3, tipkovnica, miška in programska oprema HP 3D-Scan Pro v5. Vse elemente v setu so pri HP poimenovali Sprout Pro by HP G2. Dodatno lahko izberemo še podstavek za vrtenje modela. Osebno menim, da je oprema primerna za različna šolska okolja, saj celostno podpira 3D-skeniranje. Vključuje 2D, 2,5D in 3D-skeniranje ter ponuja možnost držanja predmeta z rokami v času skeniranja. Predmet, ki ga lahko skeniramo, je namizne velikosti (znotraj velikosti A3, ki meri 40 x 30 cm). Če ob tem upoštevamo še kot vrtenja predmeta lahko pričakujemo, da je naprava zmožna posneti predmete v velikosti do 30 cm. Vključena je tudi programska oprema za obdelavo oziroma združevanje posnetih ploskev. Kamera posname tudi barvo površin (barvo teksture). Set opreme stane, glede na konfiguracijo, 4.700 € in več.

Oprema HP Sprout Pro

HP je predstavil tudi sistem DAVID/HP SLS-3 Stereo 3D Scanner, ki ga sestavljata dve kameri, mali LCD projektor in nosilna konstrukcija. Za opremo David je značilno, da je precej bolj natančna kot HP 3D-Scan Pro v5 (natančnost zajetih površin z opremo David je 0.05 mm, predmet, ki ga lahko skeniramo je lahko velik od 60 do 500 mm). Ločeno je potrebno dokupiti dovolj zmogljiv računalnik, podstavek za vrtenje modela in drugo opremo. Izhodiščna cena osnovnega seta DAVID/HP SLS-3 3D z dvema kamerama je 4.450 €.

DAVID/HP SLS-3 Stereo 3D Scanner

3D-tiskanje

Čeprav so razstavljavci na sejmu predstavili veliko 3D-tiskalnikov, bom izpostavil le dva. Prvi je podjetje MakerBot katerega 3D-tiskalniki delujejo v hitri tehniki tiskanja (Rapid prototyping ali RAP-PRO). Drugi je podjetje Formlabs katerega 3D-tiskalniki delujejo v tehnologiji stereolithografije (SLA). (SLA je tehnologija, ki temelji na procesu fotopolimerizacije, ki za selektivno strjevanje oziroma utrjevanje fotopolimerov najpogosteje uporablja UV laserje.)

Iz skupine tiskalnikov MakerBot je bil na sejmu izpostavljen model Replicator Z18, ki lahko v hitri tehniki (RAP-PRO) natisne 3D-model (prototip) v dimenzijah 30.0 X 30.5 X 45.7 cm. Tiskalnik ima ogrevano bazično ploskev in zaprto komoro. Vgrajeno ima kamero za spremljanje 3D-tiskanja na daljavo. Cena tega tiskalnika je pri slovenskih zastopnikih 6.490 €, v skupini Replicator pa sta tudi cenejša modela, ki staneta, 1.300 € (model Mini+) in 2.500 € (model +). Ob tem je zanimiv podatek, da so v ZDA z MakerBot tiskalniki opremili že več kot 5000 šol.

Družina 3D-tiskalnikov MakeBot® Replicator

3D-tiskalniki podjetja Formlabs so zaradi izredne natančnosti in trdnosti natisnjenega modela poleg standardne namizne uporabe (na primer v šolstvu) primerni tudi za rabo v inženirstvu, zdravstvu (ustna protetika) ter oblikovanju nakita in keramike. 3D-tiskalnik Form 2, ki deluje v tehnologiji stereolitografije (SLA), je bil leta 2017 uvrščen med izdelke, ki so označeni z RedDot nagrado za odlično oblikovan izdelek. Cena tega 3D-tiskalnika je 4.000 €, liter materiala, ki se ga uporablja za 3D-tisk je 135 € (osnovni material), 275 € (za tiskanje modela nakita) ali 475 € (za modele v zobni protetiki).

Set opreme Formlab 3D-tiskalnika Form 2

Programiranje in robotika

Različni proizvajalci so predstavili veliko tehničnih rešitev in pristopov k poučevanju programiranja in robotike. Kljub temu bom izpostavil le dva, ker sta v posameznih podrobnostih zelo zanimiva.

Prvi primer so modularni bloki za sestavljanje kode (Code Play Block). Predstavljen je bil v Južno Korejskem razstavnem prostoru, ki je združil množico manjših proizvajalcev IKT opreme. Set za učenje programiranja je namenjen najmlajši generaciji otrok, ki v našem šolskem sistemu lahko sovpada s starostjo od, recimo, četrtega do šestega razreda osnovne šole. Z lično oblikovanimi moduli, ki predstavljajo dele kode, lahko otroci sestavijo daljši zapis kode. S sestavljeno kodo lahko krmilijo avtomobilček na določeni progi. Otroci se na ta način lahko naučijo logike programiranja. Spremenijo lahko vrednosti - parametre, kot je na primer dolžina potovanja vozila, njegova hitrost, mesto kjer se bo ustavilo, kje bo zavilo in drugo. Določene vrednosti lahko nastavijo številčno s potenciometri, ter vključijo delovanje senzorjev na vozilu. Za delovanje ne potrebujejo računalnika, tablice ali pametnega telefona. Cene sicer nisem zasledil, čakam pa na odgovor zastopnika, katerega podatke sem našel na spletu (www.jjomulrak.com).

Igralni moduli Code Play Block za sestavljanje programske kode, ki krmili avtomobilček

Za otroke starosti od šestega do devetega razreda osnovne šole in mladostnike v starosti prvih dveh let srednješolskega izobraževanja, je danski proizvajalec Shape Robotics pripravil zanimiv set modulov z imenom Fable, s katerimi lahko otroci ali mladostniki sestavijo različne oblike robotov, ki jih s programsko opremo programirajo posredno ali vizualno s pomočjo blokov ali direktno z zapisom programske kode. Kakor je to značilno za množico mini robotov, tudi te komponente uporabnik brezžično poveže in programira s pomočjo računalnika, tablice ali pametnega telefona, na katerem je nameščena pripadajoča programska aplikacija. Osnovni set, ki je prikazan na sliki, stane 1000 €.

Osnovni set modulov Shape Robotics®

Robot "Social" sestavljen iz osnovnih modulov

Module Shape Robotics lahko programiramo s pomočjo blokov ali direktno s pomočjo programskega jezika

Več kot naprave in koda

Da vse to, kar sem opisal, zaživi, moramo v modelnem in virtualnem svetu izoblikovati okolje, vanj postaviti igralce ter in vse skupaj osmisliti z zgodbo. Za tovrstno kreativno delo potrebujemo primerna delovna okolja ali platforme. Če pri tem omenim še igro, ki je bila na sejmu pri mnogih razstavljavcih izpostavljena kot vodilna komponenta učenja, lahko predstavim programsko opremo Unity. To je programsko okolje, ki se uporablja pri izdelavi računalniških iger. Unity pa ni samo programska oprema temveč je tudi skupnost, ki je na sejmu predstavila celovit program izobraževanja »Unity Education«. Le ta ponuja prosto dostopno programsko opremo ter šolo učenja od začetnikov do naprednih uporabnikov.

Član ekipe Unity v razgovoru z obiskovalcem

Zaključne misli

Na sejmu, katerega osnovno sporočilo je bilo predstaviti novi pogled na digitalno pokrajino izobraževanja, vsebina ni bila predstavljena samo z množico orodij za vizualizacijo ali virtualizacijo, o katerih sem uspel nekaj malega napisati, temveč tudi z mnogimi drugimi dejavniki. Na sejmu so bile prikazane različne rešitve s področja komuniciranja, organizacije, evidentiranja in vodenja procesov v izobraževanju. Predstavljene so bile rešitve za lažjo komunikacijo med različnimi jezikovnimi skupinami in inovativne rešitve za komunikacijo med otroci, šolo in starši (seveda podprte z IKT platformami). V okviru nacionalnih predstavitev je bila izpostavljena kulturna, organizacijska in socialna identiteta dotičnih izobraževalnih okolij.

Upam, da bomo v prihodnje tudi mi, mislim izvajalce izobraževanj in druge akterje slovenskega izobraževalnega prostora, našli razloge, vsebino in sredstva, da se s prireditvami, kot je bil letošnji sejem Bett v Londonu, povežemo tudi kot razstavljavci.