Novosti z IDF
Intel je na konferenci IDF razkril nekaj podrobnosti v zvezi z virtualizacijsko tehnologijo Vanderpool, ki jo napoveduje že dalj časa. Za začetek so ji dali uradno ime - Intel Virtualization Technology. Gre za strojni vmesnik VMM (Virtual Management Manager), ki bo omogočal hkratno izvajanje več operacijskih sistemov na isti strojni opremi oz. procesorju. Tako kot to že desetletja znajo veliki računalnik in tako kot to v zadnjem času znajo specializirani programi kot je VMware (predvsem v strežniški različici), vendar veliko bolj zanesljivo.
Pravzaprav se vsi strinjajo, da bo strojna podpora virtualizaciji dosedanjim igralcem na tem področju le pomagala in jim olajšala delo. Zanimivo, da bo omenjena tehnologija prej na voljo na osebnih procesorjih kot na strežniških (vendar je novi procesorji Pentium D in EE še ne bodo premogli). Intel predvideva, da bi se jo v poslovnem svetu dalo izkoristiti za t.i. >>servisno particijo<< oz. za ločen >>operacijski sistem<<, ki bi služil za servisiranje računalnikov na daljavo. Tudi v primeru, ko bi osnovni operacijski sistem popolnoma odpovedal (npr. zloglasni modri zaslon).
V domačih računalnikih pa bi bilo morda smiselno imeti ločeno procesorsko >>particijo<<, ki bi poganjala sistem za predvajanje filmov ali morda gledanje televizije in pri tem ne bi (tudi v primeru sesutja) nič motil samega operacijskega sistema (ali obratno). Na vprašanje kako si predstavljajo tudi deljenje diskov Intelovi strokovnjaki niso znali prepričljivo odgovoriti, strinjali pa so se, da bo načeloma vsak virtualni sistem potreboval ločen pomnilnik, zelo verjetno pa tudi licenco za sam operacijski sistem.
Prvi Intelov mobilni procesor, ki bo vseboval dve jedri (razvojno ime Yonah) bo v primerjavi s sedanjim Pentium M še dodatno izboljšan, je zagotovil Mooly Eden, eden izmed glavnih izraelskih razvojnikov tega procesorja. Predvsem bo pohitreno prevajanje ukazov SSE in SSE2 (v mikro operacije), dodani pa bodo tudi ukazi SSE3. Poleg tega bo izdatno pohitren tudi modul za delo s plavajočo vejico. Ali bo procesor s temi izboljšavami kos tudi namiznemu Pentiumu 4 (oz. D) Intelovi razvijalci niso hotel razkriti. Povedali pa so, da so vgradili kar nekaj dodatnih načinov varčevanja in s tem zagotovili, da se procesor kljub dvema jedroma ne bo prav nič grel kot sedanji Pentium M.
Celoten nabor Napa (procesor Yonah, sistemski nabor, brezžični modul) bo fizično zavzemal le 69% velikosti prvotnega Centrina. Tudi zaradi uporabe zaporednih povezav med elementi namesto vzporednih. Mimogrede - Intel še vedno noče razkriti ali bo Yonah premogel tudi 64-bitne ukaze. Čeravno je jasno, da jih bodo sčasoma premogli prav vsi Intelovi procesorji.
Intel v prihodnosti stavi še na dve tehnologiji, ki se bosta vključili v celotno novih procesorskih platform. I/O AT oz. Acceleration Technology je skupek manjših novosti in popravkov v procesorjih, osnovnih vezjih, omrežnih karticah, gonilnikih zanje in v samem sklopu TCP/IP (ta bo spremenjen v sodelovanju z Microsoftom), ki naj bi na strežnikih bistveno izboljšal hitrost prenosa paketov TCP/IP. Po Intelovih besedah precej bolj kot sedanji obstoječi specializirani (in dragi) procesorji TOE (TCP/IP Offload Engine).
Druga tehnologija je AMT, Advanced Management Technology. Sistem, ki bo omogočal omrežni nadzor nad računalniki, tudi če sam operacijski sistem ne bo operativen, oz. celo če bo računalnik ugasnjen. Nekaj takega torej, kar nekateri proizvajalci strežnikov ponujajo že sedaj, vendar za doplačilo.
Intel stavi tudi na WiMax, omrežno tehnologijo, ki naj bi v prihodnosti bila enako standardna in zato razširjena kot danes Wi-Fi, vendar bo omogočala širokopasovni internet celim mestom in ne samo >>točkam<<. Tako kot so manj razviti deli sveta zaradi slabe žične infrastrukture dejansko preskočili neposredno na mobilne telefone, Intelovi strokovnjaki pričakujejo, da bodo preskočili tudi ADSL - neposredno na WiMax.
Med razvijalci se je zanimanje za to tehnologijo v enem leti drastično povečalo (po Intelovih besedah se strokovnjaki, ki so uspešno zaključili z implementacijo omrežij 3G, selijo na WiMax), povečuje pa se tudi število testnih omrežij oz. lokacij. Trenutno jih je v svetu 15, leta 2006 pa naj bi jih bilo okoli 75, med njimi pa naj bi bilo tudi že kar nekaj omrežnih operaterjev.
In nenazadnje - če je kdo pričakoval, da bo nedavni IBMov neuradni izstop iz tabora podpornikov strežniškega procesorja Itanium Intel ujel na levi nogi, se je zmotil. Vsaj javno Intelovi predstavniki pravijo, da je bilo to za pričakovati, saj ima IBM na tem področju pač svojega (zelo uspešnega) konja, procesor Power. Intel je na IDF začrtal Itaniumovo prihodnost za nekaj let naprej in še naprej vztraja, da gre za procesor, ki bo dolgoročni zmagovalec na področju vrhunskih strežnikov.