LinuxWorld 2004
New York je konec januarja zopet gostoval konferenco LinuxWorld, na kateri so bili prisotni skoraj vsi veliki in manjši ponudniki Linuxa. Sodeč po govorniki in razstavljavcih Linux pridobiva vse pomembnejše mesto poslovnih okoljih, zagotovo na strežniški platformi, v letošnjem letu pa najbrž tudi pri poslovnih odjemalcih. Jamstvo za to nudijo ne samo dosedanji distributerji Linuxa, temveč računalniški velikani, kot so Novell, IBM, HP in Sun.
LinuxWorld mineva tudi v senci sodnih sporov med družbo SCO in domala vso ostalo računalniško industrijo, ki podpira Linux. Zadnja žrtev na spisku obtoženih je postalo prav na prvi dan konference podjetje Novell, ki je prišlo v konflikt z družbo SCO glede tega, kdo v resnici ima v rokah avtorske pravice nad ključno kodo Unixa. Prav zaradi takega vsestranskega obtoževanja pa v resnici le malokdo resnično verjame, da bo SCO uspel, saj ima na drugi strani vse več sovražnikov.
IBM, ki je bil prva tarča obtožb, celo meni, da kupcem Linuxa ni treba zagotoviti zaščito pred morebitnimi tožbami uporabnikov s strani družbe SCO, saj še vedno vztrajajo na stališču, da obtožbe družbe SCO nimajo nobene pravne osnove. Drugi veliki ponudniki, kot so Red Hat, SuSE, Hewlett-Packard in Sun so že pred časom kupcem ponudili zaščito pred morebitnimi tožbami, vendar analitiki na to vse bolj gledajo kot na marketinško potezo, kot pa dejansko korist za uporabnike.
Sodni spor pa je prinesel že prvo žrtev. Združenje UnitedLinux, ki so ga pred časom ustanovili SCO (tedaj še Caldera), SuSE, TurboLinux in Conectiva, se je zaradi obtožb družbe SCO formalno razpadlo. Menda zato, ker SCO iz združenja ni hotel izstopiti, drugi trije pa seveda niso hoteli več z njim sodelovati. SuSE, TurboLinux in Conectiva bodo še naprej sodelovali, čeprav je projekt skupnega Linuxa zdaj pod vprašajem.
Sicer pa je bil Novell najbrž prva zvezda letošnjega LinuxWorlda. Podjetje, ki se je z nakupom družb SuSE in Ximian v nekaj mesecih zavihtelo na čelo podpornikov Linuxa, je na konferenci razkrilo svoje načrte in strategijo glede prihodnosti posameznih izdelkov. Zadeva je še posebej zanimiva, ker ima Novell zdaj v lasti tako odprtokodne kot lastne izdelke, od katerih se mnogi prekrivajo po funkcionalnosti.
Novellov direktor Jack Messman je poudaril, da se podjetje namerava podprti projekte z odprto kodo, vendar bodo to opravili preudarno in pragmatično. Še naprej nameravajo proizvajati programe z klasičnimi licencami in za nekatere izdelke nočejo odpreti kode. Novell je mnenja, da lahko odprtokodni in klasični izdelki sobivajo in je to morda celo najboljši model v prehodnem obdobju, dokler se odprtokodni izdelki ne >>primejo<< tudi pri uporabnikih.
To stališče najbolje odraža strategija glede poštnih sistemov Novell GroupWise in SuSE OpenExchange, ki sta zdaj pod isto streho. Čeprav Novell razvija tudi Linux različico paketa GroupWise, ki bo nared sredi leta, bo to ostal izdelek z zaprto kodo, segmentiran predvsem za večja podjetja. OpenExchange pa bo ostal odprtokodni izdelek, namenjen manjšim in srednje velikim podjetjem. Prvi bo tudi širil svojo namembnost v skupno izdelkov za skupinsko sodelovanje, medtem ko bo drugi ostal pretežno namenjen delu z elektronsko pošto.
Novell namerava tudi sicer za Linux ponuditi niz izdelkov, ki operacijski sistem razširjajo s funkcionalnostmi zanimivimi za poslovno rabo, Dobršen del te tehnologije se seli iz platforme Netware. Svojo poslovno usmerjenost želijo podkrepiti tudi z aktivnim sodelovanjem v projektih OSDL Data Center Linux in Carrier-Grade Linux, kjer pa bo odprta koda tista, ki je v ospredju.
Vsaj toliko kot Novell, je v središču pozornosti glede Linuxa tudi podjetje IBM. Njegovo prepričanje in podpora za Linux sta danes že znani dejstvi, LinuxWorld pa je IBM izkoristil predvsem za promocijo uporabe Linuxa na svoji platformi pSeries in procesorjih Power. Čeprav so bili mnogi analitiki še pred časom skeptičnih o realnih možnosti in privolitvi podjetja IBM, saj gre v bistvu za nažiranje trga lastnega operacijskega sistema AIX, se razmere hitro spreminjajo. IBM ima za to kombinacijo vse več zlasti velikih kupcev, na sejmu pa so prav na strežniku s 64 procesorji Power prikazali delovanje nove različice podatkovnega strežnika DB2 z delovnim imenom >>Stinger<<, med drugim optimizirane za delovanje na novem jedru Linuxa z oznako 2.6. IBM tudi intenzivno sodeluje z drugimi ponudniki programskih paketov za Linux na procesorjih Power, med temi pa velja omeniti SAP, ki bo kmalu v partnerstvu z družbo IBM ponudil novo celovito rešitev z nižjimi stroški lastništva.
IBM je LinuxWorld izkoristil tudi za promocijo svojega marketinškega programa Move2Lotus, s katerim cilja predvsem na uporabnike starejših Microsoftovih izdelkov, katerim se zdi prehod na nove različice predrag. V prvi vrsti so to uporabniki, ki še vedno uporabljajo sisteme z okoljem Windows NT, ki ga Microsoft pospešeno ugaša. IBM je prepričan, da so taki uporabniki vsaj toliko zainteresirani za prehod na sisteme z odprto kodo, kot na novo okolje Windows 2003 Server. Ob tem jim ponujajo tudi možnost cenejšega prehoda na Lotusove strežniške izdelke, kar popolnoma odpravi odvisnost od Microsoftovih izdelkov.
Hewlett-Packard je Linux v minulem letu izkoristil predvsem za nove zmage v vojni proti večnemu tekmecu, družbi Sun. S promocijskim paketom, v okviru katerega so kupcem podarili za 25.000 dolarjev storitev in svetovanja pri migraciji z drugih platform, so menda pridobili čez 50 nekdanjih strank družbe Sun, ki so prinesle podjetju lepi 75 milijonov dolarjev prihodka. Po mnenju analitikov je bil HP pri tem učinkovitejši kot Sun pri privabljanju uporabnikov HP-jevega operacijskega sistema Tru64 Unix na svojo platformo.
Red Hat še naprej stavi na poslovne uporabnike. LinuxWorld je bila odskočna deska za novo storitev za daljinsko upravljanje strežnikov v okviru poslovnega modela storitvenega računalništva (utility computing). Nova storitev bo del okolja Red Hat Network, ki ima doslej že okoli 1,5 milijona uporabnikov, za 192 dolarjev na strežnik letno pa bo mogoče na daljavo samodejno nameščati programsko opremo glede na predhodne predloge, klonirati programsko opremo na druge računalnike, prenašati konfiguracije na druge strežnike in tako dalje. Sistem je zamišljen tako, da lahko usposobljen upravitelj učinkovito upravlja na stotine strežnikov, tudi če so ti fizično na drugem koncu sveta.
Čeprav so se pri Red Hatu odrekli neposredni podpori za odjemalce, ki Linux uporabljajo za domačo rabo, pa jih še kako zanima trg namiznih računalnikov v poslovnih okoljih. Zdaj je že povsem jasno, da bo Red Hat sredi letošnjega leta predstavil izvedbo operacijskega sistema Linux, ki bo zadovoljevala ključne potrebe za poslovno rabo - enostavno centralizirano upravljanje, nizki stroški TCP in široka združljivost s poslovno programsko opremo. Na ta način želijo odgovoriti na izziv družbe Sun, ki ponuja za isto ciljno skupino svoj izdelek Java Desktop System za ceno 100 dolarjev na leto. Sun seveda ne sedi križem rok in napoveduje za sredino leto novo komplet okolja JDS, ki bo temeljil na Linuxu in drugih odprtokodnih izdelkih.
Linux na poslovnem namizju je tudi končni cilj delovne skupine Desktop Linux Working Group, ki deluje v okviru laboratorija Open Source Develpment Labs. V delovni skupini so domala vsi veliki ponudniki in podporniki Linuxa, prvi cilj pa je iz skupnosti dobiti vse podatke okoli različnih izvedb poslovnega namizja in pretehtati različne možnosti. Na podlagi teh bo nastala skupna specifikacija in referenčna postavitev, ki bo temelj ponudbe za različne izvedbe, vendar bodo te povsem združljive s stališča načina rabe in združljivosti s programsko opremo. Druge podrobnosti za zdaj še niso znane.
Med odmevnimi izdelki z odprto kodo, ki sledijo uspehu Linuxa je brez dvoma podatkovna baza MySQL. Podjetje MySQL AB je za še večji interes poskrbelo s predstavitvijo prvega grafičnega vmesnika MySQL Administrator za lažje upravljanje podatkovnega strežnika. Doslej je bila na voljo le konzola z ukazno vrstico. Na ta način naj bi približali izdelek tudi manj izučenim upraviteljem podatkovnih baz. Poleg tega se MySQL AB vse bolj povezuje z družbo JBoss, s katerim bosta tesneje povezali podatkovno bazo MySQL in programski strežnik JBoss. Enako strateško povezovanje imajo tudi z družbo Zend Technologies, ki bo poskrbela za boljšo podporo v skriptnem jeziku PHP.
Sicer pa je v okviru letošnjega srečanja LinuxWorld bilo še kup postranskih prireditev za specifična področja rabe. Poleg že tradicionalne razstave, kjer so izdelke prikazovali tako ponudniki strojne kot programske opreme, se je v okviru krovnega srečanja odvijal tudi dogodek Linux Financila Summit, namenjen promociji Linuxa v finančnih podjetjih in ustanovah. Pomembno vlogo so igrali tudi različni priložnostni laboratoriji, v katerih so lahko obiskovalci preizkusili vse od sodobnih tehnologij za gruče in razpredeno računalništvo, do delovanja mešanih okolij, ki jih sestavljajo sistemi z Linuxom in Windowsi.