Ko šteje sleherni megahertz
Čeprav ugotavljamo, da so grafične kartice danes že spoštovanja vredni kosi opreme, ki po matematični moči prekašajo tudi prenekateri večjedrni procesor, pa vedno znova najdemo tudi uporabnike, ki od svojih izdelkov zahtevajo še več zmogljivosti. S postopkom, imenovanim navijanje, lahko iz grafičnih kartic, pa tudi skoraj vseh drugih komponent, iztisnemo še več zmogljivosti.
In kaj potrebujemo za navijanje? Zgolj ustrezno programsko opremo, seveda pa moramo najprej poskrbeti za ustrezno hlajenje, saj se navite grafične kartice občutno bolj grejejo. Zadnje generacije grafičnih kartic so zvečine opremljene z masivnimi hladilniki in to je seveda plus za navijalce, a to daje hkrati tudi vedeti, da so že izdelovalci poskrbeli za razmeroma visoke delovne takte grafičnega procesorja, senčilnih enot in pomnilnika. Doseganje še višjih taktov zato navadno zahteva tudi višanje napetosti kartice, a pri slednji ne gre pretiravati, saj svojo igračo lahko kaj hitro uničimo, višja napetost pa se pozna tudi pri višji porabi električne energije in krajši življenjski dobi kartice. Če smo že pri minusih, moramo seveda omeniti tudi prenehanje veljavnosti garancijskega jamstva, ki ga za omenjeno početje predvideva večina izdelovalcev. Nadaljevanje in zaključek članka si lahko preberete na spodnji povezavi.
