Klasični podatkovni centri ostajajo, prevzemajo pa nove vloge
Dobro načrtovan podatkovni center ima življenjsko dobo okoli deset let, slabša zasnova pa jo lahko hitro skrajša.
Življenjska doba podatkovnih centrov predstavlja kompleksen izziv. Že res, da se podatkovni centri načrtujejo za dobo okoli deset let, pri čemer vključujejo vsaj dve ali tri prenove strojne opreme. Hkrati pa je tudi res, da podatkovni centri, ki so danes stari deset let, niso več primerni za novo opremo. Zmogljivosti opreme v podat-kovnih centrih so v enem samem desetletju izjemno zrasle, z njimi pa tudi poraba energije, ta pa seveda zahteva še ustrezno hlajenje. Če je poraba opreme v posamezni omari podatkovnega centra desetletje nazaj do-segala okoli 1 kW na kvadratni meter, so danes te vrednosti 20- do 30-krat višje. Enostavne nadgradnje niso mogoče, saj morajo upravitelji podatkovnega centra zamenjati vse električne vodnike, sisteme napajanja in hlajenja. Marsikje zaradi prostorskih in drugih omejitev tovrstne nadgradnje niso niti mogoče.
»Danes podatkovne centre načrtujemo za do pet let vnaprej, optimalno je za 3 do 4 leta. Prvo leto ali dve ima podatkovni center še nekaj rezerve, preden se v celoti napolni, po dveh letih za stranke pogosto že iščemo možnosti razširitve,« nam je povedal Iztok Renčelj, Direktor področja prodaje in razvoja informacijskih storitev Pošte Slovenije. Dober načrt omogoča izjemne prihranke Izdelava načrta podatkov-nega centra skupaj s simulacijami različnih postavitev njegovih gradnikov in opreme se navadno meri v štiri ali nižji petmestni številki. Znesek je odvisen predvsem od količine in kompleksnosti scenarijev vrste »kaj-če«, ki naj jih vsebuje. Gre za relativno majhen znesek, posebej v luči dejstva, koliko denarja lahko podjetju prihrani. A s temeljitim načrtom se gradnje in postavitve podatkovnega centra loti le malo slovenskih podjetij. Pa še tista, ki se ga, pogosto iščejo bližnjice. Te pa vnašajo dodatna tveganja. »Včasih smo šokirani nad odzivom naročnikov načrta podatkovnega centra. Nekatere stranke želijo pocenitev za vsako ceno. Če vlogo kakovostnega hlajenja in napajanja še razumejo, pa je prva stvar, ki se ji odrečejo, nadzorni del. Nekateri bi varčevali tudi na pod-ročju varnosti, kar je sploh recept za težave,« izzive, s katerimi se sooča še pred postavitvijo podatkovnih centrov, povzema Podlesnik in dodaja: »Tudi v velikih in dragih podatkovnih centrih je moč najti vrsto pomanjkljivosti.« Naj dodamo, da kvadratni meter podat-kovnega centra danes za večino podjetij že predstavlja najdražjo naložbo v prostor in tehnologijo. A brez ustreznega nadzora in upravljanja bo takšna naložba le še dražja in potencialno manj varna. Konsolidacija na področju podatkovnih centrov Trendi v svetu podatkovnih centrov so do slednjih neizprosni. Manjši podatkovni centri zapirajo svoja vrata, saj postajajo predragi, zato se njihova oprema pogosto preseli v večje podatkovne centre z boljšo ekonomijo obsega. Tudi domača velikana, podatkovna centra Pošte Slovenija in Telekoma Slovenija se pospešeno polnita. Tehnološki velikan HPE je še pred leti za lastne potrebe uporabljal 90 podatkovnih centrov po svetu, v prvem valu reorganizacije pa njihovo število skrčil na 6. Danes mu zadostujeta le še dva ogromna podatkovna centra. Podatkovni centri v zabojnikih Zadnja moda v svetu podatkovnih centrov pa so podatkovni centri v »kontejnerjih«. Gre za rešitve, ki v industrijskem zabojniku združujejo celovito opremljen podatkovni center, torej dvignjen pod, ustrezno napajanje in sistem hlajenja. Ena izmed ključnih prednosti je že prednameščena in optimizirana IT-oprema, saj je ta nameščena že v tovarni. Takšen zabojnik podjetju enostavno pripelje tovornjak na izbrano lokacijo, naročnik za-gotovi le še elektriko, omrežno povezavo in vodni vir za hlajenje. Na voljo so različne velikosti teh praktičnih podatkovnih centrov, tipično so na voljo zabojniki dolžin 6, 12 ali 24 metrov, izjemna gostota opreme pa lahko dosega moči do 1 MW! »Podatkovni centri v zabojniku so tipa vse-v-enem. Za podjetja, ki si želijo hitre in preverjeno zanesljive rešitve, so ta hip najboljša izbira,« je dodal Podlesnik. Vzpon mikro podatkovnih centrov Izjemen porast naprav, predvsem tistih, ki sodijo v kategorijo interneta stvari, je ustvaril zahteve po več (deset ali sto) tisočih povezavah na centralno lokacijo, kar je v marsikaterem podatkovnem centru vodilo do pomanjkanja kapacitet omrežnih virov. Rešitev za ta izziv je postavljanje t. i. mikro podatkovnih centrov, ti so lahko res majhni npr. omarica ali večji (soba), ki se nahajajo na robu, lahko v vsaki zgradbi ali celo nadstropju. Njihova naloga je zbirati in obdelovati podatke številnih naprav ter jih v agregirani obliki poslati v večji podatkovni center.
