Objavljeno: 28.10.2010 | Avtor: Uredništvo Monitorja

Iz našega arhiva: Tudi prihodnost bo tridimenzionalna

V začetku septembra je v Amsterdamu potekal redni sejem profesionalne televizijske opreme IBC (International Broadcasting Convention, www.ibc.org). Takšne sorte sejme v Monitorju običajno izpustimo, saj bralcev ne zanima, kakšne satelitske oddajnike, objektive za televizijske kamere in nosilce za razsvetljavo si lahko privoščite, če imate v žepu nekaj deset tisoč evrov preveč. Tokrat pa smo naredili izjemo, malo zaradi tridimenzionalne televizije, ki je bila na ogled po vsem sejmišču, malo pa zaradi slovenskih podjetij, ki so prikazovala lastne izdelke.

3D je bil na sejmu res povsod navzoč. Znani izdelovalci televizorjev sicer niso imeli svojih razstavnih prostorov, so pa njihove izdelke uporabljali na vseh koncih kot opremo, s katero so prikazovali zmožnosti programske opreme s 3D podporo ali funkcije sprejemnikov (set-top box), ki podpirajo tridimenzionalno delo (recimo 3D menuje). Opazili smo, da imajo 3D televizorje že vsi znani izdelovalci in da aktivna očala z zaklopko še zdaleč niso prevzela celotnega trga. Aktivnih in pasivnih (polarizacijskih) očal je bilo na sejmu približno enako mnogo.

Pasivna sicer zahtevajo dražji prikazovalnik, a to odtehtajo s precej nižjo ceno očal in če potrebujete očal nekaj deset (za predavanja) ali nekaj sto (za kinopredstavo), ceno dražjih prikazovalnikov kar hitro pokrijete. To teorijo smo preverili na kinematografski projekciji za 1700 gledalcev, ki so si Svet igrač 3 ogledali s polarizacijskimi očali. Ob odličnem zaslonu in projektorjih je bil rezultat zelo primerljiv s kakovostjo Xpandovih aktivnih očal, ki jih uporabljajo v Koloseju. Mimogrede, tudi pri Tušu uporabljajo pasivna, Dolbyeva očala.

Nadaljevanje članka si lahko preberete na sledeči povezavi:

http://www.monitor.si/clanek/tudi-prihodnost-bo-tridimenzionalna/

Več novic

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Jensen Huang, Nvidia - Ne, umetna inteligenca nas ne bo pogubila

    Če redno spremljate novice o umetni inteligenci, ste v zadnjih letih lahko dobili vtis, da nas čaka le še nekaj mirnih božičev. Umetna inteligenca naj bi nam vzela službe, postala pametnejša od svojih ustvarjalcev, se naučila izboljševati samo sebe in, če gre verjeti najbolj črnogledim napovedim, prej ali slej ugotovila, da smo ljudje predvsem nepotreben strošek. Tudi v Monitorju smo o takšnih opozorilih že večkrat pisali.

    Objavljeno: 21.9.2026 07:00
  • Polom Trumpove umetne inteligence v zdravstvu

    Avtomatizirano varčevanje na račun pacientov.

    Objavljeno: 28.9.2026 10:00
  • Evropski, odprtokodni in brezplačni Office je tu

    Evropski odprtokodni pisarniški paket Euro-Office, ki je nastal z odcepom iz OnlyOfficea, z novo izdajo dobiva tudi namizno različico. Doslej je deloval le kot aplikacija v brskalniku, z verzijo Hub 26 Summer pa bo prinesel tudi samostojni program za lokalno uporabo.

    Objavljeno: 18.9.2026 05:00
  • Bolnišnica si je pobrisala desetletje izvidov

    V kliničnem centru v britanskem Nottinghamu so zaradi napake službe za informatiko izgubili več kot desetletje izvidov v porodniškem oddelku. Incident se je zgodil 18. avgusta letos in je posledica človeške napake. Odkrili so jo že nekaj minut po dogodku in do danes obnovili vsebino, ne pa tudi podatkov o dostopih. Napaka ne bo vplivala na oskrbo, zatrjujejo odgovorni.

    Objavljeno: 23.9.2026 07:00
  • Robotska riba deluje kot vohun

    Kitajci so ustvarili robota, ki popolno posnema ogroženo ribo.

    Objavljeno: 22.9.2026 06:00
  • Pozabljeni PIN ne bo več težava

    Dobrodošla sprememba v Googlovem operacijskem sistemu Android.

    Objavljeno: 23.9.2026 08:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji