IDF jesen 2003: Intel z novimi procesorji
Intel je v okviru konference IDF Fall 2003 v San Joseju predstavil oziroma napovedal kar nekaj novih procesorjev, med katerimi so tako izdelki za domače uporabnike in delovne postaje, kot tudi procesorji za najzmogljivejše strežnike. Med njimi so tako izdelki, ki bodo že v kratkem na voljo kupcem, kot tudi takšni, ki so zaenkrat le na risalnih mizah inženirjev. Presenečenje konference je predvsem nov član družine procesorjev Pentium 4, ki temelji na enaki, 0,13 mikronski tehnologiji izdelave kot dosedanji Intelovi procesorji, vendar je opremljen z večjim predpomnilnikom.
Intel Pentium 4 Extreme Edition bo tekel pri taktu 3,2 GHz, v primerjavi z navadnim procesorjem Pentium 4 z istim taktom pa bo opremljen z dodatni 2 MB velikim drugonivijskim predpomnilnikom. >>Ekstremni<< Pentium 4 bo sicer identičen 3,2-gigaherčnemu Pentiumu 4, kar pomeni, da bo deloval pri 800-megaherčnem zunanjem taktu in imel podporo za hipernitnost. Namenjen bo predvsem uporabnikom, ki se ukvarjajo z obdelavo digitalnega videa in na splošno z večpredstavnimi programi, pa tudi najzahtevnejšim ljubiteljem iger.
Nekaj novosti pa je Intel predstavil tudi pri strežniških procesorjih. V skladu s filozofijo, da bodo bodoči procesorji zmožni paralelno obdelovati več procesov (prvi korak k temu je hipernitnost) bo v prihodnje v najzmogljivejših procesorjih na enem kosu silicija več jeder, tako da bo šlo v bistvu za več procesorjev v enem ohišju. Tovrstni procesorji bodo na voljo tako v 32-bitni (družina procesorjev Xeon) kot tudi 64-bitni različici (družina Itanium). Procesor Xeon z dvema jedroma s razvojnim imenom Tulsa naj bi bil na voljo v naslednjem letu. Z dvojnim jedrom in podporo za hipernitnost pa bo na zunaj videti kot štiriprocesorski sistem.
Še korak višje želijo poseči z večjedrnimi Itaniumi. Procesorji s razvojnim imenom Tanglewood bodo namreč imeli na enem kosu silicija večje število jeder, zgornje meje pa pri Intelu zaenkrat še niso določili. Kdaj bodo procesorji na voljo, še ni znano, znano pa je, da bo dvojedrni Montecito prvi procesor z več kot milijardo tranzistorjev. Temu primerna naj bi bila po besedah Intelovih predstavnikov tudi njihova zmogljivost, pričakovati pa je, da bo podobno visoka tudi njihova cena.
S tem pa se Intelovi napori pri izkoriščanju večprosorskih/večjedernih zmožnosti še ne zaključijo. Na konferenci so prikazali tehnologijo z imenom Vanderpool, ki omogoča particioniranje procesorjev v računalniku, torej uporabo tehnike, ki jo poznamo že nekaj časa pri največjih mainframe računalnikih. Vanderpool bo omogočal, da bodo na enem procesorju delovali povsem ločeni navidezni računalniki, neodvisni drug od drugega. Intelov predsednik Paul Otellini je zmožnosti prikazal tako, da je v eni procesni particiji poganjal video, v drugi pa ponovno zagnal navidezni računalnik.
Sicer pa Intel razvija nova, energijsko zelo varčna vezja za brezžični ethernet, skladen z standardi 802.11, saj menijo, da bo do leta 2010 s tem vmesnikom opremljenih že 2,5 milijarde odjemalcev. Za zdaj pravijo, da lahko sredi leta 2004 pričakujemo nove inovativne izdelke na tem področju. Prav tako pa investirajo v nove proizvodne tehnike. Že konec letošnjega leta pridejo na vrsto procesorji narejeni v 90-nanometerski tehnologiji, uspeli pa so že izdelati prototipne silicijeve rezine z 65- in 45-nanometersko tehnologijo ter posamezne tranzistorje z 32- in 22-nanometersko tehniko. Slednjega pa vseeno ne smemo pričakovati pred letom 2011.
Na konferenci IDF je bilo tudi precej govora o novem vodilu PCI Express, ki naj bi med drugim nadomestilo današnje vodilo AGP za povezavo grafičnih kartic z ostankom računalnika. Prvič so v živo prikazali delovanje grafične kartice na vodilu PCU Express x16, čeprav podrobnosti za zdaj še ne razkrivajo. Je pa znano, da bo hkrati s samim Intelom prve procesorje s vodilom PCI Express predstavila tudi nVidia, ki je na tem področju zelo dejavna. Zanimivost je tudi novi tehnični standard za velikost in obliko osnovnih plošč, ki so mu dali ime BTX, postopoma pa naj bi zamenjal že leta obstoječ standard za namizne računalnike ATX. Z njim naj bi proizvajalci uspeli narediti manjše računalnike, hkrati pa zagotovili boljše razmerje med porabljenim prostorom, obliko, namestitvijo sestavnih delov, pa tudi glasnostjo in prezračevanjem samega sistema.
