IBM-ov mainframe sreča Abrahama

Nova era sodobnega računalništva se je začela v hotelu New Englander, v Greenwichu v Connecticutu. Tam so se v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja zbrali najboljši IBM-ovi inženirji in strnili glave iščoč idejo, kako zgraditi računalnik naslednje generacije.

Nato so leta 1964, po dolgem razvoju, ki bi skoraj finančno potopil podjetje, predstavili mainframe oz. osrednji računalnik System 360. Imel je procesorski takt med enim in petdesetimi megahertzi ter med 8 KB in 8MB delovnega pomnilnika.

Mainframe arhitektura je uporabnikom prva ponudila sisteme različnih zmogljivosti, ki so bili med sabo združljivi , tako da so rastoča podjetja lahko kupile večjega in zmogljivejšega, ne da bi potrebovala  obenem tudi povsem novo knjižnico aplikacij, ki jih je bilo potrebno večinoma v vsakem primeru posebej tudi povsem na novo razviti. Morda se sliši neverjetno, programska oprema, ki je pred petdesetimi leti tekla na mainframih System 360, z nekaj manjšimi omejitvami deluje še danes, tudi na najmodernejšem in najdražjem osrednjem računalniku, ki ga ima IBM v ponudbi.

System 360, System 370, System 390, zSeries, System z9, System z10 in še najnovejši zEnterprise System, pa so poimenovanja  kasnejših IBM-ovih generacij mainframe arhitekture, ki so v zadnjih petdesetih letih prihajali s tekočih trakov velikega modrega.

Danes so osrednji računalniki še vedno gonilo sodobnega sveta in vseh mogočih transakcij, ki smo si jih doslej izmislili ljudje. Zaledni sistemi v najrazličnejših organizacijah, od vladnih ustanov do megakorporacij, ki meljejo enormne količine podatkov, še vedno slonijo predvsem na njih in nič ne kaže, da se bo kmalu kaj spremenilo, kljub različnim trendom, denimo oblaku, ki zadnja leta pretresajo industrijo. Osrednji računalniki v precej situacijah namreč še vedno predstavljajo stroškovno in tudi sicer najbolj učinkovito rešitev.

Kevin Murrell, soustanovitelj britanskega muzeja računalništva je za BBC ob tem povedal: » V tistih časih je bilo lahko razločevati mainframe od drugih tipov računalnika. Če je bil tolikšen, da si se lahko sprehodil okoli njega, potem je bil to mainframe. Če si ga spravil v dnevno sobo, je bil mini, in če si ga lahko nesel, potem je bil to mikroračunalnik.«