Evropska strategija za storitve v oblaku (še) ne deluje

Evropska Unija se že vrsto let močno prizadeva, da bi evropskim uporabnikom ponudila konkurenčne evropske storitve v oblaku. Toda želje so eno, dejstva pa povsem nekaj drugega. Raziskava družbe Synergy Research razkriva, da se povpraševanje po storitvah v oblaku v Evropi skokovito povečuje, a lokalni ponudniki vse bolj izgubljajo proti konkurentom, zlasti tistim iz ZDA.

V tretjem četrtletju leta 2020 so Evropejci za storitve v oblaku porabili že 5,6 milijarde evrov. Uporaba storitev v oblaku se je tako v zadnjih štirih letih potrojila. Toda v istem obdobju so evropski ponudniki, ki so že tako v izraziti manjšini, izgubili dodatnih 10% tržnega deleža proti storitvam, kot so Amazon Web Services, Microsoft Azure in Google Cloud. Velika trojica namreč obvladuje natanko dve tretjini evropska trga storitev v oblaku.

Še pred štirimi leti so vodilni trije ponudniki v Evropi imeli polovico trga. Evropski ponudniki storitev v oblaku nadzorujejo trenutno 16% trga, kar je občuten padec iz 26% trga v letu 2017. Občutiti je moč tudi vedno večjo prisotnost azijskih ponudnikov, čeprav se evropski kupci zanje redkeje odločajo, pretežno zaradi manjšega zaupanja in političnih vplivov.

Evropski ponudniki so v zadnjih letih stavili le na specifične dejavnike, ki vplivajo na odločitve uporabnikov, kot se denimo suverenost nad hrambo podatkov in upravljanje zasebnosti. A je to po mnenju strokovnjakov premalo, da bi lahko računali na večji uspeh. Treba je povedati, da so evropski ponudniki v zadnjih letih kljub padcu tržnega deleža rasli v absolutnih prihodkih, a manj veliko manj, kot konkurenti.

Analitiki so kljub temu spodrsljaju optimistični nad prihodnostjo evropskih storitev v oblaku. Veliko si obetajo od projekta Gaia-X, pa tudi nekaterih inovativnih projektov, ki imajo ob podpori EU lepe možnosti za uspeh. Po ocenah naj bi v letošnjem letu poraba storitev v oblaku v EU zrasla nadaljnjih 31% in na letnem nivoju dosegla 23 milijard evrov.