Evropska komisija utira pot digitalnemu evru
Evropska komisija je predstavila dvoje pravnih podlag za uvedbo digitalnega evra, ki ga želijo uvesti leta 2027. Preden se bo projekt resnično udejanjil, pa morajo zeleno luč prižgati Evropska centralna banka, ki je projektu načeloma naklonjena, Evropski parlament in Svet. Obeti so svetli.
Digitalni evro ne bi nadomestil klasičnega evra, temveč bi bil njegova dopolnitev. V evroobomočju bi bila oba zakonito plačilno sredstvo. Digitalni evro je v resnici nadomestek za gotovino in ne za knjižni denar, a bo gotovina ostala tudi po njegovi uvedbi. Ni naključje, da je Evropska centralna banka v Nemčiji, prav Nemci pa so eni največjih ljubiteljev gotovine za razliko od severnih in severozahodnih evropskih držav.
Z digitalnim evrom bi torej dobili digitalno denarnico, ki bo na voljo podobno kot gotovina in plačilne kartice. Plačevanje bi bilo izvedljivo tudi brez povezave s spletom, kar je ena izmed razlik od kriptovalut. Druga razlika je seveda v kritju, saj za digitalni evro jamči Evropska centralna banka. Poslovanje bi bil psevdoanonimno in za stranke brezplačno.
Kako bi bil digitalno evro videti v praksi, še ni jasno. Predstavljeni osnutek zakonodaje je namreč pravna podlaga, izvedba pa je odvisna od ECB. Pilotni projekt že poteka, prva faza pa bo zaključena oktobra, ko bo znano kaj več. Za zdaj pa vemo, da Komisija predlaga omejitev digitalnega evra na 3000 evrov v denarnici. Sprejemati bi ga morali vsi razen najmanjših trgovcev, ki že danes ne sprejemajo kartičnih plačil.
