EU pripravlja cenzuro interneta
Odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve (JURI) je včeraj s 14 glasovi za, 9 proti in dvema vzdržanima potrdil predlog nove direktive o zaščiti avtorskih pravic na enotnem digitalnem trgu, ki po mnenju kritikov prinaša cenzuro interneta.
Nedvomno je čas za posodobitev pravil, saj je bila zadnja direktiva s tega področja sprejeta leta 2001, ko je bil svet precej drugačen. Toda v novem predlogu, ki mora prestati še glasovanje pred celotnim parlamentom, kjer pa zapletov ni pričakovati, so zelo hude omejitve.
Najbolj problematična sta 11. in 13. člen. V 11. členu se uzakonja pravica založnikov, da zaračunajo uporabo in deljenje izsekov iz novic (snippets). Kam to vodi, smo videli v Španiji in Nemčiji, ki sta tako zakon že sami neodvisno sprejeli. Prijelo se ga je ime Googlov davek, saj je velik uporabnik izsekov Google News. Posledica je bila ukinitev Google News v Španiji.
V 13. členu pa direktiva spletnim portalom in ostalim platformam zapoveduje uvedbo sistema, ki bo pregledal naloženo vsebino in odstranil avtorsko zaščitene vsebine. V praksi ni jasno, kako bodo to izvedli. Doslej je veljala doktrina varnega pristana, torej strani niso bile odgovore za kršitve, če so po opozorilu o nezakoniti vsebini, ki so jo naložili uporabniki, to v razumnem času odstranile. Sedaj pa bi morali ponudniki storitev vzpostaviti avtomatične filtre, ki bi to počeli. Da gre za hud poseg v odprtost interneta, ker od avtomatičnih filtrov ni pričakovati drugega kot pretirane cenzure, je v odprtem pismu izpostavilo 70 staróst interneta. Tudi posebni odposlanec ZN za pravico do svobodnega izražanja mnenja je EU opozoril, da je zaradi 13. člena zaskrbljen.
Evropski parlament pa izpostavlja pozitivne posledice nove direktive, ki naj bi pomagala manjšim založnikom in avtorjem, ki dandanes niso pravično plačani za svoje izdelke in stvaritve. Zlasti ranljivi so glasbeniki in novinarji ter založniki, je dejal poročevalec Axel Voss. Dodaja, da nova direktiva prinaša močno zaščito teh skupin, hkrati pa nekaj izjem, denimo uporabo vsebin na neprofitnih enciklopedijah (Wikipedija), GitHubu ipd. Vse to so sicer plemeniti cilji, ki pa jih lahko nepremišljena in predvsem okorna direktiva izniči. Ni za vsak problem najboljša rešitev največje kladivo.
Končno besedo bo imel celoten parlament, ki bo o direktivi glasoval na plenarni seji.
