Druga nacionalna konferenca o umetni inteligenci
V začetku junija je na gradu Jable potekala druga naiconalna konferenca na temo umetne inteligence, kjer so bile v ospreduju implementacija evropske zakonodaje o umetni inteligenci, izvajanje nacionalne strategije, problematika etike in dezinformacij, izobraževanje ter usposabljanje za uporabo umetne inteligence, kibernetska varnost in zaščita infrastrukture. Velik pomen ustrezne nacionalne strategije na tem področju so podkrepili piristonost in uvodni govor predesednice republike in treh ministrov.
Konferenco je z uvodnim nagovorom odprla predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar, ki je izpostavila pomen nadzora nad umetno inteligenco. »Tu smo zato, da sodobnim Halom preprečimo svojeglavost, izmišljevanje podatkov, izpopolnjevanje do ravni, ko jih ne bo več mogoče vzgajati,« je dejala predsednica, pri čemer se je sklicevala na film 2001: Vesoljska odiseja. Ob tem je dodala, da je ključno, da najdemo načine, da se napoved iz Kubrickovega filma nikoli ne bo mogla uresničiti.
Konferenca, ki je nastala s sodelovanjem Ministrstvu za digitalno preobrazbo, Ministrstva za zunanje in evropske zadeve in Obrambnega ministrstva, je pokazala, kako na vzpon umetne inteligence gledajo državne institucije. V odpredju strategije so trije stebri: znanje, etika in zakonska ureditev. Zato je ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh poudarila, da moramo biti opremljeni z znanjem in digitalnimi kompetencami ter z določeno etično zrelostjo, uporaba umetne inteligence pa mora biti regulirana.
Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo so že začeli aktivnosti za implementacijo Akta o umetni inteligenci, kar bo zahtevalo kompleksno strukturo sodelovanja med nadzornimi organi na nacionalni ravni in ravni EU, da bo režim za razvoj in uvajanje umetne inteligence enak in koherenten po celotni EU.
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je izrazila zadovoljstvo, da se odvija že druga nacionalna konferenca o umetni inteligenci, ob tem pa je tudi omenila, kako se to področje odraža v mednarodnih dogovorih in inciativah. Zanimivo je, da je tudi precej nazorno opisala, kje vse umetno inteligenco ministrstvo že danes uporablja pri svojem delu, kar nakazuje, da državni organi tehnologijo aktvno preizkušajo ali že uporabljajo.
Obrambni minister Marjan Šarec pa je ob primerjavi potenciala in tveganj pri umetni inteligenci povedal, da obrambno ministrstvo ukrepe kriznega odzivanja posodablja in preverja na nacionalnih vajah in na vajah kriznega upravljanja EU in Nata. Mnenje ministrstva je, da ima umetna inteligenca velik potencial, da spremeni svet na bolje, vendar je treba tehnologijo razvijati in uporabljati pametno in odgovorno, še posebej na vojaškem področju.
Na konferenci so sodelovali predstavniki ministrstev, Gospodarske zbornice Slovenije ter akademsko–raziskovalnih ustanov. Centralni del konference so tvorile dve obširni okrogli mizi. Prva je bila panelna razprava o novi evropski zakonodaji in izvajanju Nacionalnega programa spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Sloveniji (NpUI), kjer je imela uvodni nagovor državna sekretarka dr. Aida Kamišalić Latifić, ki je spomnila, da smo v okviru izvajanja ukrepov NpUI že financirali vrsto projektov.
Sledila je okrogla miza posvečena vlogi umetne inteligence v obrambi, kibernetskim grožnjam in zaščiti pred hibridnim vojskovanjem. Nič manj ni bil zanimiv tretji del srečanja, kjer se je predstavilo kar 16 različnih slovenskih projektov s področja umetne inteligence, kjer so rezultate svojega dela predstavile tako razsikovalne ustanove, kot zasebna podjeja, med katerimi so predvladovali startupi.
