Digitalna identiteta

Elektronskega poslovanja je vse več. Na elektronski način medsebojno poslujejo podjetja, pa tudi javna uprava se trudi, da bi besedi uprava dodala predpono e. E-uprava bi rada na elektronski način komunicirala tako z državljani kot tudi z drugimi upravami in podjetji, doslej pa se še ni izkazala z večjimi uspehi.

Pri elektronskem poslovanju se srečujemo s tremi osnovnimi elementi - e-sporočilom, e-podpisom in e-žigom, elektronsko poslovanje pa seveda ureja ustrezna zakonodaja. Slovenija je pri sprejemanju zakonodaje za e-poslovanje upoštevala direktive EU in Združenih narodov, tehnično plat e-poslovanja pa urejajo različni standardi. Eno od najpomembnejših področij pri e-poslovanju je varnost, ki jo zagotavlja digitalna identiteta. Overitelj digitalnih potrdil v Sloveniji je Center vlade za informatiko (CVI), ki je po novem tudi kvalificirani izdajatelj varnih časovnih žigov.

V zadnjem času se postavlja vprašanje digitalnega potrjevanja dokumentov, ki so že elektronsko arhivirani in jih je treba ponovno potrditi, ker je veljavnost potrdila že potekla. Dr. Alenka Žužek iz CVI-ja razlaga, da bomo ta problem rešili s periodičnim časovnim žigosanjem digitalnega podpisa, pri čemer bo treba med drugim upoštevati tudi potrebne informacije o potrdilih in statusu preklicanih potrdil.

Predavanje Alenke Žužek je bilo le eno v nizu številnih predavanj na Comtechovem seminarju z naslovom Z elektronskimi dokumenti varno v prihodnost, ki je bilo 13. novembra 2003 v Ljubljani. Drugi predavatelji so spregovorili še o uporabnosti dokumentnih sistemov, upravljanju različnih vsebin znotraj podjetij, pregledu sodobnih tehnologij za elektronsko arhiviranje različnih vsebin, najpogostejših napakah pri uvajanju dokumentnega sistema, revidiranju informacijskih sistemov, elektronskih dokumentih in pravnih zahtevah ter rezultatih in aktivnostih projekta e-SLOG.