Ali so samovozeča "dvokolesa" prihodnost prevoza v mestih?
Raziskovalci laboratorija City Siceince pri znameniti univerzi Massachusetts Institute of Technology (MIT) verjamejo, da je prihodnost mobilnosti v mestih nov tip javnega prevoznega sredstva, ki mu lahko rečemo kar samovozeče "dvokolo". Oziroma tricikel.
Tovrstno kolo je seveda povezano v internet in se zna na zahtevo samodejno zapeljati do lokacije uporabnika, od tam dalje pa ga uporabnik vozi kot običajno (električno) kolo. Ena od številnih inovacij pri tem kolesu je posebna zasnova zadnjega kolesa oziroma kar zadnjega kolesnega para.
Posebej konstruirana vilica namreč omogoča, da se zadnje kolo razdeli na dva dela, tako da lahko s tem priložnostno postane tricikel. Zadnji kolesi sta v tem primeru nekoliko nagnjeni navzven in s tem kolesu dajeta potrebno stabilnost, da se lahko s pomočjo električnega motorja kar sam popelje po mestu, ne da bi uporabnik moral skrbeti za vozno ravnotežje celote.
Ko je kolo v rokah uporabnika, pa omenjeni mehanizem kolesa zloži na sredino in s tem tricikel spet postane dvokolo.Glavni namen je seveda ta, da lahko tovrstno kolo “pokličemo” prek pametnega telefona in nas samo pride iskati, podobno kot bi priklicali (samovozeči) taksi.
V ozadju so seveda tipala za samodejno navigacijo in vožnjo po cestah ter poteh do končnega uporabnika, ki na moč spominja na tehnološki pristop uporabljen pri samovzozečih avtomobilih, na primer znamenitih prototipih družbe Google. Le da v primeru kolesa govorimo o precej manjši napravi.
Delujoč prototip je nastal v okviru projekta MIT Autonomous Bicycle Project, v katerem sodelujejo raziskovalci Naroa Coretti, Iñigo Martinez, Luis Alonso in vodja Kent Larson. Cilj projekta je predvsem preverba izvedljivosti tovrstnega projekta in ugotovitev vseh dejavnikov, ki vplivajo na nemoteno delovanje tovrstnega prevoznega sistema, ne zgolj samega kolesa kot takega.
Kajti v ozadju je širša zamisel omrežja tovrstnih samovozečih dvokoles, ki bi lahko bili nenehno v gibanju in na vselej voljo na samo lokaciji uporabnika, ki ga rabi. Kar bi bil velik korak naprej v primerjavi z današnjimi izoliranimi otoki za izposojo koles. Tovrstni način bi seveda omogočil bistveno boljši izkoristek koles, manj hoje in nenazadnje zagotovilo, da na enostaven način pridemo do prostega prevoznega sredstva.
Avtorji so celo začeli z nekaterimi nadgradnjami prvotne zamisli. Ob klasičnem kolesu so tako sestavili nekoliko večji pokriti tricikel za prevoze več oseb (električna rikša), ki omogoča tudi samodejne prevoze z električnim pogonom, pri katerem ni treba poganjati pedal. Bolj nenavadna je možnost uporabe umetne inteligence za razpoznavo kandidatov za prevoze. Ideja je ta, da bi kolo samo zaznalo ljudi, ki morda iščejo prevoz in jih nagovorilo in ponudilo svoje storitve.
gOpummQPA54
wXzw_JCKt1Q
