2. Linux Konferenca -- v znamenju odprte kode
V Portorožu se je konec septembra odvijala druga Linux konferenca, ki je zbrala številne podpornike Linuxa iz Slovenije. Nastala je na podlagi zelo uspešnega in odmevnega istoimenskega dogodka v letu 2002, zato so organizatorji zadržali domala enak koncept, a skušali razširiti nabor vsebin (večino časa sta se odvijali dve predavanji sočasno) in število govornikov, tudi iz tujine. Zanimivo pa je, da so se organizatorji letos še bolj oddaljili od največje potencialne baze slušateljev, ljubiteljev Linuxa, saj je bila konferenca pretežno namenjena poslovni rabi in rabi v javni upravi, o čemer na žalost priča tudi dokaj visoka kotizacija. Čeprav se je na odru zvrstilo kar nekaj članov združenja Lugos, so bili letos v ospredju tudi komercialni ponudniki, kot so IBM, HP in Oracle. Zdi se na nek način protislovno, toda po drugi strani odraža trenutno realnost in spremembe na tem področju.
Kajti na srečanju sam Linux ni bil toliko v ospredju, kot je duhove buril sam koncept odprte kode. Kdor misli, da je uporabnikom in celo strokovnjakom na tem področju vse jasno, vsaj kar se tiče koncepta odprte kode in licenčne politike, se krepko moti. Številna vprašanja in predvsem okrogla miza s predstavniki uporabnikov, računalniške industrije, javne uprave in univerze so pokazala, kako različna so mnenja in dojemanja tega področja. Še naprej pa ostaja glavno vprašanje to, kako zaslužiti ali pa vsaj pokriti stroške pri razvoju izdelkov z odprto kodo. Konferenca je glede tega vsekakor pomagala razčistiti pojme, toda na koncu je vseeno ostal vtis, da je precej vprašanj ostalo brez odgovora. Vsaj kar se tiče tistih, ki želijo izkoristiti prednosti razvoja z odprto kodo.
Po drugi strani je zanimivo pogledati, kdo so bili sicer udeleženci tega dogodka. Že hiter pogled na seznam udeleženih pokaže, da gre večinoma za tehnike, zlasti iz nekaterih velikih podjetij in ustanov, ki skušajo z izdelki odprte kode zmanjšati stroške lastništva. Skupno okoli 150 udeležencev, vendar je bilo od teh le malo poslovnežev in drugih IT strokovnjakov. Posebno skupino znotraj teh tvorijo predstavniki države, javne uprave in drugih javnih institucij, ki so imeli na srečanju namenjeno približno polovico predavanj, večinoma prikaza projektov, ki pravkar potekajo. Usmeritev države v odprto kodo je tudi sicer bila ena od glavnih tem in predmet zanimanja celotne skupnosti.
Toda resnica je taka, da ob poplavi izjav v prid odprte kode in Linuxa, država kljub vsemu temu področju namenja skromna sredstva, vsaj če jih primerjamo z vrednostmi projektov s komercialnimi izdelki. Posledica je ta, da so uspešni le posamezni projekti (na primer projekt OKO za uporabo odprte kode v izobraževalnih ustanovah), za katerimi pa stojijo zopet predvsem zaslužni posamezniki in še vedno precej prostovoljnega dela, ne pa celotni javni sektor usklajeno. Prav tako odnos države in njenih institucij daje vtis, da vendarle morda ne mislijo zares in jim podpora odprti kodi predstavlja bolj pogajalsko izhodišče za zniževanje cen na drugih področjih. Vsekakor se država danes na področju odprte kode ukvarja predvsem s temeljnimi dokumenti usmeritvami, prave rezultate pa bo treba večinoma šele pokazati.
Tudi sicer je na celotnem dogodku vladalo nekakšno zaskrbljeno, nelagodno vzdušje, ki je morda posledica pomanjkanja dokazov v praksi. Najbrž bi bilo precej lažje, če bi bili udeležencem predstavljeni projekti, ki so v praksi že doživeli (komercialni) uspeh in bi lahko bili lahko vzor za druge poskuse z odprto kodo. Toda takih projektov je razmeroma malo, celo v svetovnem merilu, kaj šele doma. Ne glede na to pa je povsem jasno, da sta Linux in odprta koda že precej doma tudi v številnih slovenskih podjetjih, sicer večinoma pri manjših in manj zahtevnih okoljih, toda vse več se kaže tudi projektov, kjer je potrebna ekstremna zanesljivost in zmogljivost (baze podatkov, požarni zidovi,...).
V celoti je konferenca v Portorožu izzvenela podobno kot lanska, kar lahko ocenimo pozitivno, vendar z nekaj pomisleki. Glede na splošno rast ugleda Linuxa v svetu bi bilo pričakovati, da bo enako tudi v Sloveniji, kar pa je le delno res. Konferenca se mora tudi znebiti svoje tehnične usmerjenosti in ponuditi nekaj za tiste, ki v resnici na koncu potegnejo odločitve. Kajti o tehničnih vprašanjih je danes zagotovo lažje in ceneje razpravljati na internetu, konference pa imajo danes večinoma drugačne cilje.
