Prenosniki so lep primer segmenta, kjer moramo izvesti korak nazaj, da dojamemo, kam se trg razvija. Če bi gledali iz meseca v mesec, bi hitro sklepali, da ni nobenih novosti, nobenega napredka in nobenih sprememb. Kot preizkuševalec imaš v spominu tistih zadnjih nekaj prenosnikov, ki si jih imel v rokah, s tem pa pogosto spregledaš počasnejše spremembe, ki se odvijajo v daljšem obdobju.
Pred časom smo ob pivu resno debatirali, kaj sploh še ostane, če na telefonu ne želimo Googla ali Appla. Še pred desetletjem je bilo možnosti kar nekaj, zdaj so alternative potisnjene povsem na obrobje. A krivi s(m)o večidel uporabniki sami. Google in Applove aplikacije so pač udobne, prikladne in poznane.
Upam si trditi, da je večji del Slovenije zaznal, da je v začetku marca ugasnila spletna stran partis.si. Hkrati z njo je ugasnilo še 3,6 milijona spletnih strani, za katere ta ista skupina uporabnikov ni nikoli slišala. To je le začetek žalostne resnice o stanju v evropski računalniški konstelaciji.
Klasično vprašanje – kupiti fotoaparat ali dovolj sposoben telefon, ki ima tudi zmogljiv fotoaparat? Je stanje danes kaj drugačno, kot še pred nekaj leti?
Na teh straneh pogosto pišem o dogajanju v fotografski industriji, predvsem o usihanju, ki ga opažamo v zadnjem desetletju. Poleti so tako pri Olympusu napovedali, da bodo prodali oddelek, ki se ukvarja s fotografijo, torej s kamerami, z objektivi in drugimi dodatki. V začetku januarja pa je novonastalo podjetje, imenovano OM Digital Solutions, objavilo, da je tranzicija končana.
Tehnološki velikani in njihovo omejevanje dostopa do storitev so tema, s katero se trenutno ukvarjajo mnogi, od politikov, pravnikov do uporabnikov. Če bi velikani ne bili tako veliki in vseobsežni, bi bila zgodba precej enostavna. A žal so veliki. Pa so postali že preveliki?
Tokratni uvodnik bo morda videti kot nadaljevanje tistega izpred enega meseca. To v resnici tudi je, saj se je v tem mesecu zgodilo ravno dovolj, da lahko vprašaj iz naslova februarskega prispevka pobrišem in potrdim: Da, moč tehnoloških velikanov je prevelika!
Bitcoin je spet v višavah, kmalu bo spet tudi v nižavah. Kakšna je prava strategija?
V tej številki revije sem po kakem letu ponovno preizkusil omrežne strežnike NAS. Gre za, vsaj po mojem mnenju, izredno koristne naprave, za katere premalo uporabnikov (predvsem domačih) sploh ve, da obstajajo. Sam sem sicer že leta zelo zadovoljen uporabnik domačega NAS, a še vedno tu in tam odkrijem kakšno malenkost, ki je nisem poznal.
Nekako se je zgodilo, da sem začel velik del časa, ki sem ga poprej zabijal na družbenih omrežjih ali v kakšnem drugem virtualnem kratkočasju, namenjati prevajanju odprtokodnih programov. Kar se je na začetku zdelo kot kratkotrajen preblisk za premagovanje virtualne monotonosti, je kmalu postala strast, primerljiva z igranjem iger, ki nimajo pravega konca. Dobro, nemara prevajanje resda ni zabava za vsakogar, a jezikoslovje mi je blizu. Ne nazadnje je tudi revija, ki jo ravnokar berete, vedno poskušala skrbeti za razvoj izrazoslovja na področju modernih tehnologij in to pač pusti posledice na človeku ter njegovem odnosu do jezika.
Tehnološki velikani Twitter, Facebook, Google in Amazon so postali tako močni, da so z eno potezo odrezali najmočnejšega moža sveta, ameriškega predsednika ZDA. Toda to so naredili šele tedaj, ko jim je ustrezalo, morda celo takrat, ko so si končno upali. In veliko po tem, ko so ga kot digitalnega kralja najprej ustoličili.
Leto 2020 si bo marsikdo zapomnil kot leto virusa, leto karanten, skratka – grozno leto. Tudi sam sem ga delno doživel tako, vseeno pa se ga spominjam tudi skozi tehnične oči.
Praznični čas se bliža, trgovine pa so zaprte… Smo res prepričani, da lahko spletni nakupi v celoti nadomestijo tisto pravo izkušnjo prazničnih nakupov?
V tej številki sem preizkusil kar nekaj novih, zanimivih tankih prenosnikov. In nisem se mogel otresti občutka, da se ukvarjam z opremo, ki ji nekaj manjka.
Ko je ministrstvo za javno upravo 17. avgusta letos (za iOS pa šele 1. septembra, česar nekateri politiki niso vedeli) predstavilo aplikacijo za sledenje stikom #ostanizdrav, je bilo jasno določeno, da je uporaba prostovoljna. Tako še danes, ko to pišem, torej 14. decembra, piše na spletnih straneh MJU in v opisu aplikacije. Nato pa je aplikacija postala ključ, ki odklepa potovanje med občinami v »boljših« regijah. Kako neki je to mogoče?
Je smiselno dolgočasno in osovraženo delo prepustiti tehnologiji, ki ga opravi takrat, ko nas ni doma?
Razmeroma veliko delam z uporabniki – tako pri osnovnih IT-tehnologijah v podjetju, torej da delujejo strežniki, uporabniški računi in vse ostalo, kot tudi kot nekakšen help desk. Pred kratkim sem dobil odlično sporočilo sodelavke, da je caps lock vključen in ne deluje, ZDAJ PA IZKLJUČEN IN DELUJE.
Letošnje leto je bilo posebno v skoraj vseh pogledih, kaj ne bi bilo tudi v tem, da se na glavo obračajo seznami želja po novih digitalnih igračkah. Če smo lani sanjali o novih telefonih, so letos na vrhu pisem Božičku tudi drugačna darila. Svet gre torej naprej. A ne za vse enako hitro.
Biti urednik tehnične revije ima svoje prednosti. Denimo to, da sem vedno v stiku z zanimivimi tehnološkimi igračkami, kot so tudi, denimo, avtomobili. Te namreč rad vozim, električne pa še bolj.
Igralni računalniki, strupeno nevarne igralne grafične kartice, igralni monitorji… Ali res potrebujmo vse te tisoče evrov, ko nas zamikajo računalniške igre?
Po več kot letu dni priprav je ameriško ministrstvo za pravosodje vložilo tožbo proti Googlu zaradi domnevne zlorabe prevladujočega tržnega položaja. Ministrstvo pravi, da so v igri vse možnosti, tudi prisilno razkosanje podjetja.
Kitajska in sedem drugih največjih centralnih bank so oktobra skoraj sočasno najavil svoje vizije in celo konkretne projekte za uvedbo elektronskih valut. Seveda uradnih, državnih. Hitijo predvsem zato, da ne bi pustili manevrskega prostora za alternativne, zasebne digitalne kriptovalute.
Marca smo pri Monitorju razmeroma hitro prešli na delo od doma, po poletni vrnitvi pa se je vsaj meni hitro zgodilo, da mi je tistih nekaj spomladanskih mesecev skorajda izginilo iz spomina. Enostavno ne vem več, kaj se je dogajalo, kot da tistih mesecev sploh ne bi bilo. V tisti čas me še najbolj popelje takratna številka Monitorja, kjer smo na dolgo in široko pisali o aktualnih temah – torej o delu na daljavo, ključnih orodjih in t. i. »delovnih tokovih«.
Ugotavljam, da zadnje čase na tem mestu vedno večkrat pišem o Združenih državah Amerike. O državi, ki je nesporni prvak v znanosti, tehnologiji in razvoju obeh. Ugotavljam tudi, da to počnem zato, ker se ta nespornost počasi začenja krhati, ameriški politiki pa to ni všeč.
V drugi polovici predprejšnjega stoletja, torej pred letom 1900, so se v Britaniji začeli pojavljati inferiorni izdelki, ki naj bi bili domače izdelave, a so jih uvažala tuja podjetja pod okriljem domačih, angleških znamk. Večina teh izdelkov je izhajala iz Nemčije, ki se je z zaščitniškimi prijemi trudila zavarovati lastno industrijo. Kot odgovor na to so britanske oblasti leta 1887 uvedle zakon Merchandise Marks Act, s katerim so zapovedale obvezno označevanje izvorne države izdelkov.
Umetna inteligenca se počasi in vztrajno rine v vse pore našega življenja, takšni in drugačni algoritmi nam krojijo vsak dan, pa če se tega zavedamo ali pač ne. Kot kaže, tudi industrija zabave vidi svojo prihodnost v digitalnem svetu.
Zanima me vaše mnenje o zadnje čase tako »modernih« aplikacijah za sledenje morebitni okuženosti s COVID-19. Jih je smiselno namestiti in uporabljati, ali ne?
Ko je oktobra leta 2012 delovna skupina ameriškega kongresa izjavila, da predstavljata kitajska proizvajalca omrežne opreme Huawei in ZTE varnostno tveganje, si nismo niti približno predstavljali, kam bo ta zgodba peljala. Za nekaj let smo sicer na to pozabili, Huawei pa se je tudi pri nas močno ukoreninil in dvignil svoj ugled.
Mazzinija sem vedno bral z nekaj rezerve, kajti težko verjamem, da so njegove prigode resnične. Zadnje poletje pa mi je prineslo spoznanje, da se Miha ne šali.
Mike Pompeo, ameriški zunanji minister, bivši šef CIE in naš novoodkriti prijatelj, pravi, da bi ZDA rade imele »čist« internet. Čist? Tukaj nekaj smrdi.
Arhiv
Po avtorjih
