Današnja mladina …
Saj vem, zgornji naslov nakazuje zgolj in samo to, da sem star. Ampak res, »ko sem bil jaz mlad«, smo bili mladi drugačni. In to zgolj zato, ker ni bilo interneta in vseh družabnih omrežij, ki sodijo zraven. Tako pač je, kriv je internet. Spet.
Današnja mladina živi ob internetu, tako kot smo mi ob televiziji, naši starši ob radiu, njihovi starši pa morda celo še ob časopisih. Knjig se ne bere več, še celo tistim, ki so vsiljene za šolske eseje, se da izogniti – z guglanjem povzetkov in obnov, ki krožijo po spletu.
Zgodba se torej ponavlja, vendar je tokrat globlja, kajti, prvič, internet je angleški. Že ameriški holivudski izvoz kulture je bolj ali manj vsak svetovni jezik onesnažil z angleščino, internet je to prestavil še stopnjo više. Drugič, internet so v veliki meri družabna/družbena omrežja, tretjič, v internetu le (hitro) tipkamo, in četrtič, tipkamo večinoma na telefonu. Rezultat je slovenščina, ki to več ni in je mladini prešla v kri.
Kolegica, učiteljica slovenskega jezika na gimnaziji (!), mi je denimo posredovala nekaj primerov komunikacije učencev z učitelji. Denimo, zahteva po elektronski pošti: »U3 ne bi biu uprašan gefe, ker pišem mto.« Ali pa: »Ali je mozno dami tisto oceno iz druge konf. stejete oz ocenite za 2, ker sem pisal ravno 45% in cebi znizali kriterij bi mogoce to bilo mozno. Ce pa nebi zeleli tega pa bi vseeno hotel pisati da nebi imel popravnega izpita ker ce so zvisevanja oz popravljanja je dovoljeno pisati vec testov hkrati. Res mi je zal da je prislo do tega, ampak sem imel ogromno stvari nakopicenih se iz prve konf., ko sem manjkal ker sem do zdaj pisal zadnji test matematike ze in prvo konf. matematike, potem pa imam se fiziko. Hvala za razumevanje.« Hvala tudi tebi za trud pri pisanju, mladenič.
E-poštne enovrstičnice, kot »A mate bone?« ali »Jast bi mel pa slušalke na bon«, so menda čisto običajne.
Podobno se mi je potožil kolega, direktor trgovine z računalniško opremo. Pravi, da so e-poštne enovrstičnice, kot »A mate bone?« ali »Jast bi mel pa slušalke na bon«, čisto običajne. Pa pustimo zdaj to, da sta odgovora nanju tako in tako objavljena na osnovni strani spletne trgovine.
Da ne govorimo o Facebooku in drugih forumih. Tale primer je, denimo, zagrešil nekdo, ki je bil nekoč celih 14 dni zaposlen pri Monitorju (mea culpa, mea maxima culpa!): »aja top da se mi ne da to brat, sem seveda bil seznajen se dobro da se komaj spomnim za kaj gre in taksen info naj kar pronica do mene tako malo na daleko, da si niti lsucajnio ne razjnjasnjujem tovrstnih neumniosti, jao s cem mamo to opravka pri nas u kobilica landu, yes super mega je, gremo zdj kej nujnejsega kot recimo senca, voda in te stvari kolikor je mogoce bolj to kot pa zupan in zanimivo je da tak kontent plahko ima zvezo z zupanskim mestom, haha z zupanom tudi in kaj vse se ima potem tale zupan jao, majku mu zihr bi blo bols da O ne recem, ce tako pa naj takoj skenslajo takega zupana, mislm pa to je fiasko od drfave, mamu vam vsem ki to prenasata in da je kr vse ok, res smo super truma glupih davkoplacevalcev, ki niuc ampak nic raje ja lepo ssssshhh pa na morje.«
Je rešitev morda v državni zakonodaji, kot se jo gre Francija? Francozi imajo namreč tradicionalno institucijo Académie Française, ki so jo ustanovili že leta 1635 in je uradni čuvaj francoskega jezika. Štirideset njenih članov na zasedanjih uporablja starodavne uniforme (podobne tistim v igri Assassin's Creed Unity) in ceremonialne meče, najstarejši član pa je umrl letošnjega januarja, star 103 leta. Nedavno smo poročali o tem, da je ta francoski »jezikovni čuvaj« prepovedal uporabo angleških/ameriških izrazov v igralni industriji. Akademija je uradno zapovedala francoske prevode znanih »gejmerskih« izrazov, kot so e-sports, streamer, cloud gaming in podobni. Seveda le za vladne uslužbence in za uporabo v uradnih dokumentih. Tudi v Franciji namreč ljudje v pogovoru redno uporabljajo ameriške izraze »z neta«, vendar se oblasti temu zelo močno upirajo. Včasih uspešno, saj je computer uspešno postal ordinateur (kot pri nas računalnik), večkrat pa neuspešno, saj Wi-Fi nikoli ni postal l'access sans fil à internet, kot je bilo zapovedano. Ravno tako Francozi elektronski pošti pravijo e-mail in ne courriel in tudi zagonskemu podjetju (startup) ne jeune pousse (mlad poganjek).
Vendar – tisti Francozi, ki »prepovedane« besede uporabljajo, torej mladi, se iz novih zapovedi seveda delajo norca. Prisila ne deluje, tudi (in še posebej) pri pismenosti ne. Priznam, ne poznam rešitve, edino, kar mi pade na pamet, je, da bi se morali razni čuvaji jezika infiltrirati na Tiktok, Instagram in Snapchat …
