Zakaj se študije o vplivu umetne inteligence ne poenotijo?
Leto 2026 naj bi bilo prelomno za umetno inteligenco, vendar najnovejše raziskave kažejo na presenetljivo razhajanje med pričakovanji vodilnih kadrov in dejanskimi rezultati na terenu. Medtem ko nekateri tehnološki velikani napovedujejo zlato dobo produktivnosti, podatki iz drugih virov rišejo precej bolj trezno sliko, kjer se obljubljeni učinki AI v gospodarstvu še niso zares poznali.
Ena bolj odmevnih raziskav, ki jo je opravil National Bureau of Economic Research (NBER) iz ameiške zvezne države Massachusetts, zajema skoraj šest tisoč izvršnih direktorjev iz razvitih gospodarstev, razkriva neprijetno resnico. Več kot 80 odstotkov vprašanih podjetij v zadnjih treh letih ni zaznalo nikakršnega opaznega vpliva umetne inteligence na svojo produktivnost ali zaposlovanje.
Čeprav se o tej tehnologiji govori kot o motorju nove industrijske revolucije, kar 89 odstotkov podjetij poroča, da se obseg prodaje na zaposlenega ni spremenil. Ti podatki so v ostrem nasprotju z optimističnimi napovedmi, saj kažejo, da AI za zdaj ostaja predvsem predmet razprav, ne pa orodje, ki bi dejansko premikalo meje gospodarske rasti.
Po drugi strani pa raziskave, ki prihajajo iz smeri velikih ponudnikov rešitev, kot je IBM, ponujajo povsem drugačno perspektivo. Tam prevladuje prepričanje, da smo šele na pragu pravega razcveta. Skoraj osem od desetih direktorjev pričakuje, da bo umetna inteligenca do leta 2030 ključno prispevala k njihovim prihodkom, pri čemer napovedujejo kar 42-odstotno povečanje produktivnosti.
Razkorak med temi napovedmi in trenutnim stanjem je ogromen, saj le četrtina teh istih vodij dejansko ve, od kod bo ta novi prihodek sploh prišel. Zdi se, da podjetja stavijo na prihodnost, ki je še ne razumejo povsem, vendar se bojijo, da bi ostala zadaj.
Tudi podatki družbe Lenovo potrjujejo to dvojnost. Njihove analize kažejo, da se naložbe v AI nekaterim že danes izplačajo, saj določene organizacije poročajo o izjemnih donosih na vložena sredstva. Skoraj polovica projektov, ki so se začeli kot preprosti preizkusi koncepta, je že prešla v redno uporabo.
Vendar pa Lenovo opozarja na kritično točko: pripravljenost podjetij. Čeprav se večina organizacij označuje za napredne uporabnike AI, jih ima le slaba tretjina vzpostavljen ustrezen okvir upravljanja in varnosti. To nakazuje na nevarno samozavest vodij informacijskih tehnologij, ki morda podcenjujejo kompleksnost integracije teh sistemov v obstoječe poslovne procese.
Vse te ugotovitve skupaj tvorijo mozaik negotovosti. Na eni strani imamo realnost vsakodnevnega poslovanja, kjer AI še ni prinesla obljubljenih prihrankov ali večje učinkovitosti, na drugi pa ambiciozne načrte in posamezne zgodbe o uspehu, ki poganjajo nadaljnja vlaganja.
