Knjige brez vonja po papirju
Vsak »pravi« bralec prisega na papir, saj se noben e-bralnik po izkušnji ne more primerjati z vonjem po sveže natisnjeni knjigi. Seveda pa imajo e-knjige precej drugih prednosti v primerjavi s klasičnimi, papirnatimi, zato so tudi elektronski romani našli svojo ne majhno skupino privržencev – in orodij zanje.
Vsak bralec ima svoj način, kako knjige zlaga na police. Po avtorjih, prebrane ali neprebrane, po barvah, tematiki … Možnosti je nešteto. Vse to pa seveda velja tudi za virtualne knjižne police, kjer imamo shranjene e-knjige. Če je pri knjigah na papirju upravljanje zbirke pogojeno bolj s prostorom na knjižnih policah in z avtorjevimi željami, je pri e-knjigah, sploh ko zbirka knjig zraste, včasih težko ohraniti pregled nad vsem čtivom, ki ga imamo na voljo.
Elektronske knjige so namreč raztresene po različnih napravah, formatih, kupujemo jih v različnih spletnih knjigarnah, od katerih ima vsaka svoj pristop do tega, koliko svobode da bralcu pri dostopu do datotek. Amazon, ki je tudi na področju e-knjig največji ponudnik tako bralnikov kot knjig na svetu, ima svoje vsebine običajno zaklenjene znotraj lastnega ekosistema naprav, aplikacij in trgovin. Nekateri drugi ponudniki kupcu dajo več svobode, pogosto tudi nezaklenjene datoteke v katerem izmed bolj priljubljenih formatov. Poleg nakupa v knjigarnah pa je na spletu na voljo tudi obsežna zbirka knjig, ki so na voljo brezplačno: bodisi gre za klasike, pri katerih so avtorske pravice že potekle, bodisi knjige, ki jih ali avtor ali založnik ponuja brez plačila.
Za spopad z zmešnjavo digitalnega čtiva je zato na voljo kopica orodij, ki nam olajšajo delo z različnimi formati in napravami za branje, pomagajo ohraniti pregled nad knjigami, ki jih imamo, jih po potrebi opremiti z opisi, s povzetki in z ocenami ter na koncu ponuditi na bralniku, mobilniku ali računalniku za branje. Če knjige beremo na samo eni napravi oziroma jih imamo malo, je mogoče dovolj, da imamo datoteke shranjene na telefonu in jih pač tam odpiramo in beremo (mogoče za vsak slučaj naredimo še rezervno kopijo), to pa je že to. Če pa imamo obsežnejšo zbirko, več naprav za branje, več bralcev, pa je skoraj nujno, da uporabimo katero izmed rešitev za resnejše upravljanje elektronske knjižnice. Na voljo je precej različnih možnosti, v grobem pa jih lahko razdelimo v dve skupini: v prvi je Calibre (in cel ekosistem povezanih rešitev), v drugi pa vse ostalo.
Calibre
Tip storitve: lokalna aplikacija
Okolje: Windows, macOS, Linux
Cena: brezplačno
Prednosti: Ogromen nabor zmožnosti, podpora različnim formatom in napravam, možnost razširitve z vtičniki in dodatnimi orodji.
Slabosti: Počasno delovanje v primeru večjih zbirk, neintuitiven uporabniški vmesnik, ne podpira uporabnikove strukture datotek na disku.
Spletna stran: calibre-ebook.com
Calibre je brezplačna in odprtokodna aplikacija za upravljanje e-knjig, ki velja za standard med uporabniki e-knjig. Ima že zelo dolgo zgodovino: oktobra 2006 je Kovid Goyal ob nakupu Sonyjevega e-bralnika PRS-500 začel razvoj pretvornika, ki bi mu omogočal, da knjige, zapisane in zaklenjene v Sonyjevem formatu, bere tudi na svojem računalniku. Ob pomoči povratnega inženiringa je zlomil Sonyjevo zaščito, nato pa je dodal še preprost uporabniški vmesnik za upravljanje knjig. Do leta 2008 je libprs500 prerasel Sonyjev ekosistem, zato ga je Goyal preimenoval v Calibre. Tudi 19 let kasneje je glavni razvijalec aplikacije, ki še vedno dobiva redne in pogoste nadgradnje.
Če pogledamo nabor zmožnosti, ki jih Calibre ponuja, jih enostavno lahko povzamemo z »vse«. V osnovi gre za podatkovno zbirko, kjer shranjujemo svoje knjižne datoteke v enem izmed podprtih formatov. Pri tem nismo omejeni, saj jih Calibre podpira več kot 40, med njimi pa so seveda vsi najbolj razširjeni, kot sta ePub in PDF, pa tudi nekatere zelo obskurne oblike zapisa knjig, ki že leta niso v resni uporabi (recimo v prvem odstavku omenjeni Sonyjev format zapisa, ki so ga pri japonskem velikanu opustili leta 2010 – Calibre ga še vedno odpre).
Pri tem seveda nismo omejeni na to, kaj nam o sami knjigi pove datoteka, ki smo jo uvozili v Calibre. Na podlagi podatkov s spleta (podpira večinoma vse večje spletne knjižnice, med drugimi Amazon in Kobo, pa tudi servise, kot so Goodreads in Project Gutenberg) zna knjigo urediti, popraviti avtorje, napake v naslovih, opremi jih z metapodatki (npr. s kataloško številko ISBN), združuje knjige v serije, doda opise in ocene, omogoča pa tudi, da knjigam dodajamo lastne zaznamke. Urejamo lahko tudi naslovnice, ki jih spet lahko prenesemo iz različnih spletnih virov, jih naložimo sami ali pa jih ustvari kar Calibre. Posamezno knjigo lahko imamo hkrati shranjeno v različnih formatih, tako da dve datoteki z isto knjigo v praksi ne pomenita dveh zapisov v zbirki. Calibre podpira več zbirk hkrati, vsaka pa ima svojo zbirko. Med njimi lahko preklapljamo z enim klikom, knjige pa enostavno tudi skopiramo ali premaknemo v drugo zbirko.
Ker seveda vse naprave ne podpirajo vseh formatov, zna Calibre med njimi tudi pretvarjati. Pri tem nismo omejeni samo s pretvorbo ena na ena, ampak lahko med pretvarjanjem knjig tudi prilagajamo rezultat pretvorbe: spremenimo pisavo, dodajamo kazala, brišemo posamezne elemente (npr. podatke v nogi, ki se pojavijo na vsaki strani PDF, pa so mogoče v katerem izmed drugih formatov moteči). Pri tem Calibre podpira tudi posebnosti e-bralnikov – če imamo, recimo, bralnik Kobo, zna pripraviti Kobotom prilagojen format KePub, ki standardni ePub razširi z nekaterimi specifikami, značilnimi za izdelke tega proizvajalca.
Če govorimo o zunanjih napravah, je podpora tukaj zelo široka. Ko bralnik, telefon ali tablico povežemo z računalnikom, ga prepozna, posodobi seznam knjig na njem, samodejno sinhronizira morebitne nove knjige na podlagi pravil, ki jih določamo, in prilagodi format in druge parametre bralni napravi (kot že prej omenjena pretvorba v KePub za Kobo bralnike). Do zbirke pa lahko dostopamo tudi s spletnim brskalnikom: Calibre Content Server je (sicer dokaj špartanski) spletni strežnik, vgrajen v aplikacijo, ki omogoča, da knjige na napravo prenesemo kar prek spletne povezave.
Že tako širok nabor zmožnosti aplikacije lahko razširimo z vtičniki. Z njimi lahko dodamo podporo za uvoz in podporo dodatnim formatom, spreminjamo uporabniški vmesnik, dodajamo vire za metapodatke in naslovnice ali pa razširimo nabor operacij, ki jih lahko izvajamo nad knjigami: npr. uredimo vse naslovnice v zbirki, da imajo isto razmerje stranic, ali pa na podlagi hevrističnega algoritma poiščemo vse podvojene knjige v zbirki.
Calibre ima poleg velike množice ljubiteljev seveda tudi kritike. V prvi vrsti lahko aplikaciji očitamo, da ni ravno oblikovalski presežek, obilica zmožnosti pa vsaj začetnike bolj odvrne kot pritegne. Ob tem je tudi dokaj zahtevna za poganjanje. Tako potrebujemo v primeru strežniške namestitve dokaj zmogljiv strežnik, sploh pri večjih zbirkah knjig. Precej omejitev ima tudi pri tem, kako shranjuje knjige na disk: pri tem ne upošteva morebitne razporeditve datotek pri uporabniku, ampak knjige v mape razmeče po svoje, jih preimenuje in v nekaterih primerih celo posega v vsebino datotek (npr. shrani novo naslovnico) – kar je za nekatere uporabnike največja črna pika.
Nabor zmožnosti, ki jih ponuja Calibre, pa jih nismo omenili, je še zelo velik (ena zanimivejših je samodejno pregledovanje novičarskih spletnih strani in generiranje »časopisa«, ki ga lahko nato beremo na katerikoli podprti napravi). Okoli aplikacije je nastal cel ekosistem dodatnih orodij – ne samo vtičnikov znotraj aplikacije, ampak tudi povsem ločenih rešitev, ki pri svojem delu uporabljajo Calibre podatkovni zapis, tako da so zbirke knjig med njimi združljive. Izpostavili bi dve rešitvi, Calibre-Web in COPS, ki v osnovi ponujata podobno funkcionalnost: nadomeščata Calibre Content Server in omogočata delo s Calibre zbirko knjig prek spletnega brskalnika.
Calibre-Web
Tip storitve: strežniška aplikacija
Okolje: Linux
Cena: brezplačno
Prednosti: Sodoben uporabniški vmesnik, podpora več uporabnikom.
Slabosti: Ne podpira urejanja zbirke, občasni hrošči.
Spletna stran: github.com/janeczku/calibre-web
Calibre-Web naslavlja eno od večjih mankov aplikacije Calibre: spletni strežnik v sami aplikaciji je dokaj špartanski, obenem pa seveda zahteva, da je aplikacija na računalniku aktivna, sicer z brskalnikom ne moremo dostopati do knjig. Calibre-Web za delovanje ne potrebuje Calibre aplikacije, ampak samo podatkovno zbirko, ki jo v njej ustvarimo. Na podlagi podatkov iz zbirke nato pregledno in precej lepše prikaže zbirko knjig. Ker ne ustvarja lastne zbirke podatkov, ampak prebere, kar je zapisano v Calibrejevem metadata.db, ohrani vse metapodatke, oznake, ocene in druge podatke, ki smo jih knjigi dodali v Calibreju. Teh datotek ne spreminja, tako da nevarnosti, da bi s Calibre-Web pokvarili svojo zbirko knjig, v osnovi ni.
Nabor funkcionalnosti je namenjen bralcem, ne pa urejevalcem knjižnice. Omogoča pregledovanje knjig, branje knjig v formatih ePub in PDF, pri čemer lahko ustvarimo več uporabnikov, tako da ima vsak svoj status in svojo »knjižno polico«. Datoteke lahko seveda prenesemo tudi na napravo in knjigo beremo na njen, ne samo v brskalniku.
Poleg dostopa do knjig prek spletnega brskalnika omogoča tudi dostop do knjižnične zbirke prek standarda OPDS, ki ga podpira velika večina mobilnih aplikacij za branje knjig (kot so KOReader, Moon Reader ali iOS Books).
Slabost aplikacije Calibre-Web je v tem, da seveda ne gre za samostojno aplikacijo – za grajenje zbirke knjig moramo uporabiti Calibre, z vsemi prednostmi in slabostmi. Razvijalci tudi pogosto svoje delo usmerjajo v razvoj novih funkcij, medtem ko napake ostanejo nepopravljene več mesecev. V praksi gre torej za relativno zrel izdelek, z dolgo kilometrino, ki pa vseeno ne bo zadovoljil tistih, ki si želijo strežniške rešitve vse v enem.
COPS (Calibre OPDS PHP Server)
Tip storitve: strežniška aplikacija
Okolje: Linux
Cena: brezplačno
Prednosti: Enostaven in pregleden uporabniški vmesnik, hiter iskalnik po več zbirkah hkrati.
Slabosti: Samo osnovne zmožnosti (pregled in prenos).
Spletna stran: github.com/mikespub-org/seblucas-cops
Za vse, ki knjige večinoma beremo na e-bralnikih, obenem pa nočemo bralnika vseskozi priklapljati na računalnik za prenos knjig, je tu COPS. Gre za minimalističen spletni strežnik, ki je namenjen izključno prenosu knjig iz Calibre zbirke na bralnik ali drugo napravo – bodisi prek spletnega brskalnika bodisi prek kataloga OPDS neposredno v aplikacijo na mobilni napravi.
Za delovanje ne potrebuje omembe vrednih strojnih virov – večje zbirke knjig naloži v manj kot 100 MB pomnilnika. Tako tudi po zmožnostih ne ponuja veliko: knjige sicer lahko v brskalniku odpremo in prebiramo, če so v formatu ePub (avtorji v zadnjih različicah razvijajo tudi zmožnost branja PDF), ampak zares ni namenjen temu, zato ne podpira zmožnosti, ki jih ponujajo namenski bralniki in aplikacije. Urejanja zbirke knjig ni, podpira pa zato več zbirk hkrati, po katerih lahko naenkrat tudi išče (in najde zadetke v vseh nastavljenih knjižnicah skupaj), tako da je idealen za vse, ki imajo svojo zbirko knjig podrobneje razdeljeno na ločene knjižnice.
Za prilagoditev videza je na voljo več različnih tem, ki pa so vse bolj špartanske. Glede na to, da bomo COPS večinoma odpirali na e-bralnikih, se v praksi izkaže, da je še najprimernejši najbolj okleščen prikaz, ki je prilagojen za črno-bele zaslone. Kljub vsem omejitvam gre verjetno za enega bolj uporabnih dodatkov za Calibre. Zaradi majhne porabe sistemskih sredstev pa nas zares ne »stane« veliko, tudi če ga namestimo samo za občasno uporabo.
Booklore
Tip storitve: strežniška aplikacija
Okolje: Linux
Cena: brezplačno
Prednosti: Sodoben in pregleden uporabniški vmesnik, odličen bralnik, dobra integracija s Kobo bralniki.
Slabosti: Manjkajo nekatere naprednejše zmožnosti, kot je pretvorba med formati knjig.
Spletna stran: github.com/booklore-app/BookLore
Booklore je nova aplikacija, ki pa se v zadnjem letu pospešeno razvija, tako da ji kljub novosti težko očitamo, da ji manjkajo osnovne funkcionalnosti. Gre za strežniško aplikacijo, ki je zaradi preglednega in prepoznavnega uporabniškega vmesnika dobila nadimek »Plex za knjige« (po priljubljenem strežniku za urejanje zbirke serij in filmov).
V nasprotju s prej opisanimi rešitvami ne gre za dodatek ali nadgradnjo za Calibre, ampak za povsem samostojno rešitev z lastno podatkovno zbirko. Booklore sicer podpira datoteke, shranjene v mapah po receptu, ki ga uporablja Calibre, ampak si na podlagi datotek zgradi lastno zbirko metapodatkov. Tako da lahko uporabljamo obe rešitvi skupaj, eno ob drugi – seveda pa smo pri tem omejeni s tem, da moramo vsako knjigo obdelati in opremiti s podatki dvakrat.
V Bookloru so največji poudarek dali prikazu in organizaciji knjig. Tako imamo zbirko lahko razdeljeno na posamezne knjižnice, »pametne police«, ki se polnijo samodejno glede po določenih kriterijih, ponuja pa tudi zelo zmogljiv iskalnik in veliko možnosti filtriranja seznama knjig. Knjige, ki jih najde v izbrani mapi, lahko doda samodejno, ne da datoteke uvažamo ročno.
Podpira večino priljubljenih formatov e-knjig, še posebej dobro pa se integrira v okolje Kobo, saj lahko z manjšimi nadgradnjami konfiguracije bralnika knjižnico na bralniku in v Bookloru povsem sinhroniziramo, vključno s statusom, ali in do katere strani je knjiga prebrana, omogoča pa tudi samodejno pretvarjanje v KePub ob prenosu knjige na bralnik.
Booklore je poleg organizacije namenjen tudi branju neposredno v brskalniku. Podpira več uporabnikov (s podporo različnim servisom za avtentikacijo), vsak uporabnik pa lahko sam ureja nastavitve prikaza, knjižne zbirke in police ter seveda samo zase shranjuje status knjig. Izkušnja je prilagojena tudi mobilnim napravam, tako da lahko knjige enostavno beremo tudi v mobilnih brskalnikih. Podpira tudi sinhronizacijo prek OPDS, tako da lahko knjižnico pripeljemo neposredno v mobilne aplikacije, če nam je ta pristop k branju bolj všeč.
Pri nekaterih zmožnostih Booklore še vedno zaostaja za Calibrejem. Podpira precej manj različnih formatov zapisa, datotek pa med formati ne moremo pretvarjati. Razširitev funkcionalnosti z vtičniki nima, jo pa menda razvijajo. Ker gre za aplikacijo, ki je nova in se hkrati pospešeno razvija, pa lahko pri posodobitvah naletimo tudi na hrošča ali dva več, kot je običajno za zrelejše izdelke.
Audiobookshelf
Tip storitve: strežniška in namizna aplikacija
Okolje: Linux, Windows, mobilni aplikaciji za Android in iOS
Cena: brezplačno
Prednosti: Dober spletni dostop do knjižnice, napredne zmožnosti organizacije knjig.
Slabosti: Večina naprednejših zmožnosti je namenjena zvočnicam, ne besedilnim knjigam.
Spletna stran: www.audiobookshelf.org
Audiobookshelf je, kot že ime pove, v prvi vrsti namenjen zvočnicam in poddajam (podkastom). Ker gre pri zvočnicah in knjigah v tekstovni obliki v osnovi za enak medij v dveh različnih formatih, pa ga precej uporabnikov uporablja tudi za urejanje zbirke klasičnih e-knjig. Nenazadnje so, če malo banalizirano, naslovi knjig in imena avtorjev enaki v obeh primerih, Audiobookshelf pa poleg zvočnih formatov podpira tudi datoteke PDF in ePub.
V primerjavi s prej omenjenimi aplikacijami Audiobookshelf izstopa po lastnih aplikacijah za Android in iOS. To pomeni, da bodo bralci na mobilnikih in tablicah precej bolj integrirani v osnovno okolje kot pri ostalih rešitvah, kjer se moramo zanašati na splošne bralnike in integracijo s strežnikom prek OPDS – tudi ta standard Audiobookshelf sicer podpira. Po drugi strani globljih integracij z e-bralniki ne ponuja, saj večina med njimi ne podpira zvočnic (oz. je ta podpora slabša).
Če smo ljubitelji zvočnic, pa Audiobookshelf kar naenkrat postane nepogrešljivo orodje za organizacijo knjig. Podpira namreč razširitev zvočnih datotek na poglavja, navigacijo med poglavji, nadzor hitrosti predvajanja (knjigo lahko poslušamo pri največ trikratni hitrosti), omogoča pa tudi časovnik pred spanjem: če bi radi zaspali med poslušanjem knjige, obenem pa ne bi Vojne in miru pustili predvajati vso noč do jutra. Zelo dobro je tudi delo z metapodatki, vključno s samodejnim prepoznavanjem datotek in z osveževanjem podatkov iz različnih virov.
Dodatna zmožnost je upravljanje poddaj, kjer nadomesti tudi namensko aplikacijo za spremljanje. Zna se namreč prijaviti na vire poddaj, samodejno osveži in prenese epizode, ko je na voljo nov del, in nas na to opozori, če uporabljamo njihove mobilne aplikacije.
Tudi Audiobookshelf, podobno kot Booklore, ne podpira pretvarjanja med različnimi formati (kar pri zvočnicah sicer ni večja težava, ker je formatov precej manj kot pri e-knjigah), zmožnosti programa pa ne moremo razširiti z vtičniki. Spletni predvajalnik je sicer lahko tudi bralnik, a po zmožnostih precej osnoven, saj se mu vidi, da so besedila na drugem mestu.
Če smo navdušeni poslušalci zvočnic in poddaj in želimo rešitev, ki dokaj dobro podpira tudi tiskane knjige, je Audiobookshelf brez konkurence. Če pa nas zvočne zmožnosti aplikacije ne ganejo, pa je katera izmed drugih predstavljenih rešitev verjetno boljša izbira.
Ob zgoraj predstavljenih rešitvah je na voljo še nekaj sorodnih aplikacij, ki so mogoče malo manj splošne, a ob svoji primarni rabi podpirajo tudi urejanje zbirke e-knjig. Na prvem mestu bi izpostavili aplikaciji Kavita in Komga: obe sta v osnovi namenjeni urejanju zbirke stripov in mang (ena z večjim poudarkom na stripih, druga pa na mangah), podpirata pa tudi knjige. Pred leti je bil glavni konkurent Calibreju Ubooquity, kjer pa je razvoj za nekaj let zastal in je letos z različico tri po dolgi stagnaciji spet na voljo osvežitev – vmes so uporabniki seveda prešli na druge aplikacije. Nekaj zmožnosti za urejanje zbirke knjig ponujajo tudi večpredstavni strežniki, kot je Jellyfin, a se po zmožnostih vseeno ne morejo primerjati z namenskimi urejevalniki za digitalne knjižnice.
Urejanje večje zbirke knjig je resen projekt, ki lahko zagretemu domačemu knjižničarju ali knjižničarki vzame precej časa. Vseeno pa ne smemo pozabiti, da je najboljša rešitev tista, s katero bomo knjige tudi prebirali, ne samo sortirali.
Kako do brezplačnih knjig
Poleg nakupa v spletni knjigarni (kjer je vedno vprašanje, ali bo knjiga odklenjena ali zaklenjena v izbranem ekosistem – v zadnjem primeru brez odklepanja, ki je, čisto tehnično gledano, pravno siva cona, knjige ne bomo dodali v našo aplikacijo) so na voljo tudi spletni viri, kjer so knjige na voljo brezplačno in brez omejitev:
• Project Gutenberg (gutenberg.org) – Ena največjih spletnih knjižnic z več kot 75.000 knjigami v javni lasti. Večinoma gre za klasike, izdane pred slabim stoletjem ali več.
• LibriVox (librivox.org) – Zvočnice, ki jih berejo prostovoljci. Tudi tu gre večinoma za knjige, ki so v javni lasti.
• Open Library (openlibrary.org) – Zbirka e-knjig za prenos ali izposojo. Del Internet Archiva.
• Europeana.eu (europeana.eu) – Zbirka evropske digitalne kulturne dediščine, ki jo financira Evropska unija.
• Digitalna knjižnica Slovenije (dlib.si) – Zbirka slovenske prosto dostopne literature in povezanih dokumentov, ureja NUK.
• Free Booksy (freebooksy.com) – Novičnik, ki naročnikom pošilja brezplačne knjige različnih žanrov.
Seznam najbolj priljubljenih formatov e-knjig
Knjige iz večine virov so na voljo v nekaj standardnih formatih, ki pa se med sabo razlikujejo po svojih prednostih in slabostih. Najpogosteje bomo e-knjige dobili v enem od naslednjih formatov:
• EPUB – Najbolj razširjen odprti standard za e-knjige, ki temelji na zapisu HTML. Knjige v formatu ePub se odlično prilagajajo različnim velikostim zaslona.
• PDF – Adobejev format za dokumente, katerega glavna prednost je natančno oblikovanje. Knjige v formatu PDF so ponavadi slabše berljive na manjših zaslonih, saj pogosto nimajo vseh informacij za prilagoditev poteka besedila (reflow).
• AZW3/KF8 – Amazonov format, ki se uporablja na bralnikih Kindle. Datoteke so pogosto zaklenjene na napravo ali uporabniški račun, v katerem smo knjigo kupili.
• MOBI – Starejši Kindle format, ki ga je pri Amazonu nadomestil AZW3, ga pa še vedno podpira velika večina bralnikov in aplikacij.
• CBZ/CBR – Stripovska formata, ki sta v osnovi v datoteko stisnjen nabor slik (z ZIP ali RAR) posameznih strani knjige ali stripa. Tudi za te datoteke velja, da ponavadi potrebujemo večji zaslon za normalno branje.
