Že pred leti je IBM obljubil, da bo umetna inteligenca kmalu postala boljši zdravnik kakor ljudje. Zdelo se je logično, neizogibno in koristno. Če je boljša v šahu, če si lahko zapomni na milijone strani informacij in če se je sposobna sama izboljševati, je računalniški dr. House le vprašanje časa. Skoraj desetletje pozneje umetna inteligenca ni niti blizu temu cilju.
V nekih drugih časih je bilo samoumevno, da bomo pokvarjene stroje popravili, pogosto sami. S prihodom elektronske revolucije se je to zavedanje spremenilo in nenadoma smo dobili kopico naprav, ki se jih popraviti ne izplača. Nekateri proizvajalci pa so šli še korak dlje in domača popravila namenoma preprečujejo. Začel se je boj za pravico do popravila.
S svojimi mobilnimi telefoni kakor Janko in Metka ves čas puščamo digitalne drobtinice, ki se pri operaterjih zlagajo v gigabajte podatkov. Z analizo podatkov o lokaciji uporabnikov lahko operaterji spremljajo gibanje prebivalstva in njegove navade, iz česar je moč pridobiti številne zanimive, koristne in tudi dobičkonosne informacije. Prvi v Sloveniji je to storitev komercialno ponudil A1.
Umetna inteligenca se je prikradla v vse pore naših življenj. Čedalje pogosteje jih kroji, ne da bi sploh vedeli. Predlogi na Youtubu in Netflixu, filtriranje »spama« v elektronski pošti in blokiranje sumljivih bančnih transakcij delujejo, ker jih poganjajo algoritmi. V zadnjem času pa se širijo tudi na področja, kjer so napake nesprejemljive. Umetna inteligenca že predlaga zaporne kazni in najboljši način zdravljenja nekaterih bolezni. In to je problem.
V predinternetni dobi je bila javna ponudba delnic sklepni korak v zorenju podjetja. Pogoji borz za kotacijo so bili strogi, podjetja so morala izkazati dobičkonosnost, trden položaj in jasne načrte za prihodnost. Dandanes se ponavljajo nora leta s preloma tisočletja, ko je več milijard vredno vse, kar diši po internetu in delitveni ekonomiji.
Na internetu resda obiskujemo različne spletne strani na različnih domenah, a v resnici nam življenje kroji peterica velikanov. Google, Microsoft, Facebook, Amazon in Apple obvladujejo več, kot smo pripravljeni priznati. Imamo jih na telefonu, večina uporablja njihove operacijske sisteme, internet brez dostopa do njihove infrastrukture je zgolj pogojno uporaben. Pogledali smo, kakšno bi bilo življenje brez njih. Za nestrpne: bistveno težje.
Ko govorimo o mobilnih omrežjih, umetni inteligenci in drugih novih tehnologijah, običajno pomislimo na Silicijevo dolino, toda tej pregovorno zibelki visoke tehnologije in inovacij za ovratnik diha najbolj poseljena država na svetu. Kitajska obvladuje proizvodnjo ključnih elementov, vlaga milijarde v infrastrukturo in vodi pri razvoju številnih novih tehnologij.
V zadnjih letih se vse več podjetij loteva gradnje omrežij več sto ali tisoč majhnih satelitov, ki bodo prinesla dostop do interneta na nov način. Namenjena so zlasti odročnim predelom, kamor žične povezave ne sežejo, hkrati pa ne potrebujejo fiksnih satelitskih krožnikov in podobne opreme pri uporabnikih. SpaceX, Iridium, Facebook in OneWeb so največji izmed potencialnih igralcev na novem področju.
Skoraj nemogoče je danes uporabljati internet, ne da bi ob tem uporabili vsaj kakšno Googlovo storitev ali aplikacijo. Tehnološki gigant ve, kaj iščemo, kod hodimo, kje živimo in kaj si želimo. Veliko informacij mu damo sami, še več pa jih zbere, ne da bi se tega sploh zavedali. Raziskava ameriške univerze Vanderbilt razkriva, da se telefon z Androidom več kot stokrat dnevno pogovarja z Googlovimi strežniki, četudi ga sploh ne uporabljamo.
Umetno inteligenco, strojno učenje ali digitalno evolucijo pogosto uporabimo, kadar iščemo rešitev problema, ki je z razmislekom in konvencionalnimi algoritmi ne moremo najti – bodisi je preveč spremenljivk bodisi sploh ne vemo, kako se lotiti problema. Tedaj ne poznamo poti do rešitve, poznamo le razmere, ki jim mora ustrezati. Umetna inteligenca bo vedno našla rešitve, ki pa so včasih hudo različne od tega, kar smo želeli. Tudi stroji znajo namreč »goljufati«, če je to v okviru razmer.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
