Vse o spletnem igralništvu - Sreča iz naslanjača

Objavljeno: 27.10.2020 | Avtor: Matej Huš | Kategorija: Dosje | Revija: November 2020

Internet je digitaliziral skoraj vsa človeška opravila, vključno z razvadami. Kmalu po pojavu spleta so vzniknile prve spletne igralnice, ki so do danes zrasle v velikansko 60 milijard dolarjev težko industrijo. Zadnji pospešek so pripeljale kriptovalute, ki so omogočile novo dimenzijo anonimnosti. Kljub poizkusom oblasti, da bi spletno igralništvo regulirale in kršitelje onemogočile, je danes mogoče lažje in hitreje kot kadarkoli zapraviti stotak.

Spletno igralništvo se je začelo že pred 25 leti, ko smo dobivali prve spletne strani. Natančnega začetka se ne da enolično določiti, saj je bilo prelomnic več. Leta 1994 so v Antigvi in Barbudi omogočili športne stave na konjske dirke prek telefona. Istega leta so sprejeli zakonodajo, ki je kasneje omogočila nastanek spletnih kazinojev. Ti so leto pozneje začeli delovati, sprva brez denarnih vložkov igralcev.

Podjetje Microgaming je prav tako leta 1994 razvilo prvo programsko opremo za internetno igralništvo, leto pozneje pa je Cryptologic izdal protokole za varen prenos denarja prek interneta. Med prvimi ponudniki programske opreme za spletno igralništvo sta še kanadski Starnet Communications in švedski BossMedia. Kot prvo spletno stavo lahko štejemo spletni nakup srečke oktobra 1995 v Liechtensteinu. Za naziv prvega spletnega kazinoja se potegujeta The Gaming Club in Intercasino, kjer se je januarja 1996 zgodila prva denarna stava na izid neloterijske igre na srečo.

Goljufivi generator naključnih števil

Norman Clem je leta 2011 v spletni igralnici World Wide Wagering igral igro craps in to zelo slabo. Zdelo se mu je, da izgublja več, kot bi smel, zato si je to izračunal. Med 14. majem in 27. avgustom je stavil 3.200-krat in zadel v 27 odstotkih, kar je bistveno premalo od poštenih 49 odstotkov (tako je igra postavljena). Pri velikih številih se morajo slučaji iznihati in 3.200 je že zelo veliko. Clem se je lotil primera študiozno, zapisal si je vse stave in naredil videoposnetke. Michael Shackleford iz WizardofOdds.com je pri konkurenci preveril, kako je tam. Pri 5Dimes je od 328 stav dobil v 49,29 odstotka primerov. World Wide Wagering je kasneje Clemu povrnil vse izgubljene stave, vzrok pa izsledil v programski opremi kostariškega podjetja BLR Technologies, ki je uporabljajo zanič generator naključnih števil. Ali je šlo za napako ali namerno goljufanje, niso razkrili, so pa sodelovanje s podjetjem prekinili.

Sledil je prvi val, ko se je v letih 1996 in 1997 zgodila poplava spletnih ponudnikov igralnic iz karibskih in srednjeameriških držav (Nizozemski Antili, Dominikanska republika, Grenada, Saint Kitts & Nevis, Belize, Kostarika, Panama idr.). S 15 spletnih strani leta 1996 se je leto pozneje s spletnim igralništvom bavilo že več kot 200 spletnih strani, leta 1998 pa 700. V letu 1999 je trg spletnih igralnic presegel milijardo dolarjev.

Intercasino se poteguje za naslov prve spletne igralnice.

Leta 1997 so se pojavili prvi internetni avtomati (slot machine), še leto pozneje pa prva verzija spletna pokra. Rasle so tudi športne stavnice, ki so jih večinoma organizirali iz davčnih oaz. Finska državna loterija je bila leta 1996 prva evropska državna loterija, ki je dobila licenco za spletne igre na srečo. Istega leta so v Veliki Britaniji uvedli spletno stavljenje na izide športnih dogodkov in konjskih dirk. Na drugi strani Atlantika je bila vodilna Kanada.

Novo tisočletje

Do konca 90. let so primat že prevzele ZDA, kjer se je ustvarilo dve tretjini od skupnih dveh milijard dolarjev prihodkov spletnih iger na srečo. Sledilo je desetletje hitre rasti, tako da smo leta 2010 imeli že skoraj tri tisoč spletnih igralnic, več kot 40 milijonov igralcev in več kot 10 milijard dolarjev prometa. V letih 2005 in 2006 je trg spletnega igralništva dosegel prvi vrhunec, ki se je končal s sprejemom zakona UIGEA (Unlawful Internet Gambling Enforcement Act) v ZDA. Ta je močneje reguliral dejavnost in povzročil izstop številnih igralniških hiš. Do tedaj v ZDA zakonodaje s tega področja ni bilo, zato se je uporabljalo tolmačenje iz zakona o telefonskih stavah iz leta 1961, ki je po ozki interpretaciji prepovedoval tudi spletno igralništvo. Čeprav je zvezno sodišče leta 2002 razsodilo drugače, vse do leta 2006 in UIGEA te dejavnosti ni bilo mogoče legalno opravljati. Številne zvezne države so s svojo zakonodajo še izrecno prepovedale spletno igralništvo. UIGEA spletnega igralništva ni legaliziral, temveč je onemogočil zakonito sprejemanje plačil, medtem ko so o legalnosti početja odločale zvezne države. Šele leta 2010 ga je New Jersey kot prva ameriška zvezna država legaliziral. Še danes večina ameriških bank ne dovoli uporabne kreditnih kartic v spletnih igralnicah, zato se uporabljajo alternativne metode za polog (in dvig) denarja, o čemer več v nadaljevanju.

Napadi DDoS

Internetno igralništvo je težak posel z ostro konkurenco, kjer ponudniki nudijo zelo podobno igralno izkušnjo. Igre so standardizirane, zato sta edini omembe vredni razliki enostavnost polaganja in dvigovanja denarja, ob tem pa je zelo pomembna stabilnost. Kakšne posebne pripadnosti igralci do posamezne spletne igralnice ne čutijo, zato bodo ob sesutju, nedosegljivosti ali drugih težavah preprosto odšli drugam.

Tega se zavedajo tudi konkurenca in hekerji. Na Kitajskem je igralništvo zelo strogo regulirano, zato kdor more, odide igrat v Makau, Hongkong ali na Filipine, preostali pa na internet. Število spletnih igralnic je veliko, zato se borijo med seboj s spletnim napadi. Ideji sta dve: bodisi konkurenco zasujejo s prometom (napad DDoS), s čimer postane njihova spletna stran nedostopna, igralci pa se preselijo drugam, bodisi vdrejo v strežnike in izmaknejo seznam igralcev. Ti seznami so izjemno dragoceni, saj so na njih podatki ljudi, ki so preverjeno pogosti igralci. Novi ponudnik jim lahko pošlje vabila skupaj s prednaloženim stanjem na računu pa bodo morda presedlali k njemu.

Hekerji tako igrajo dvojno vlogo. Nekateri so samostojni igralci, zato izvajajo napade DDoS z namenom izsiljevanja odkupnin, sezname igralcev pa kradejo za prodajo na temnem delu internetu, druge pa najamejo internetni kazinoji, da se lotijo konkurence. To seveda ne dogaja le na Kitajskem.

Pristop ZDA in Velike Britanije, držav z dvema izmed največjih trgov, je bil tedaj radikalno drugačen. Medtem ko so v ZDA poskušali prepovedati spletno igralništvo, so v Veliki Britaniji hoteli iz tega narediti urejen, legalen, nadzorovan in dobičkonosen posel. Tam so zaradi posebnega statusa cvetele igralnice na Otoku Man, Alderneyju in Gibraltarju, zato ni presenetljivo, da je ameriški velikan MGM Mirage svojo prvo spletno igralnico za mednarodni trg postavil prav na Otoku Man. Leta 2005 so sprejeli zakonodajo Gambling Act, ki je področje uredila. Še leta 2015 je Otok Man s spletnim igralništvom ustvaril 10 odstotkov BDP.

V Sloveniji

Igre na srečo se po slovenski zakonodaji (ZIS) delijo na klasične igre na srečo in posebne igre na srečo. V prvo skupino sodijo loterije, tombole, loto, športne napovedi in stave, srečelovi. Za vsako vrsto igre država podeli največ eno koncesijo (občasni prireditelji so izvzeti), zato imamo v Sloveniji le dve loteriji, ki se ukvarjata ena z »običajnimi« klasičnimi igrami na srečo in druga s športnimi stavami.

Posebne igre na srečo pa se igrajo na igralnih mizah s kartami, kroglicami, kockami ali na igralnih avtomatih ipd. Tudi za prirejanje teh je potrebna koncesija, ki pa jih država lahko podeli do 15 za igralnice in do 45 za igralne salone. Igralnice imajo v Sloveniji HIT, Casino Bled in Casino Portorož, za igralne salone pa je koncesionarjev 22.

Slovenska zakonodaja ureja tudi spletne igre na srečo. V krovnem zakonu je opredeljeno, da jih smejo prirejati le imetniki koncesij za siceršnje prirejanje teh iger, povezati pa se morajo v informacijski sistem Fursa. V pravilniku je še podrobneje opredeljeno, katere tehnične lastnosti morajo izpolnjevati spletne igre. Obstaja celo 55 strani dolga desetletna Strategija razvoja iger na srečo, ki pa jo je vlada sprejela leta 2010. Koncesijo za spletne igre na srečo imata dva ponudnika.

Ker lahko koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo dobi le družba, ki ima sedež v Sloveniji, s tem samodejno odpadejo vsi tuji ponudniki, ki v Sloveniji nimajo pravne osebe. Prvo legalno spletno igralnico smo dobili šele leta 2010, ko je Casino Kobarid (dela družbe HIT) ponudil spletno igralnico Aurora. Zaradi geografske omejitve je bilo v preteklosti precej poskusov blokiranja dostopa do tujih igralnic, o čemer več v okvirju.

Povprašali smo tudi operaterje Telekom Slovenije, A1, Telemach in T-2, ki niso bili posebej zgovorni, češ da gre za poslovne zaupnosti. Iz Telekoma Slovenije so sporočili, da blokade izvajajo v skladu sodnimi odredbami (upravno sodišče jih izdaja na predlog Fursa). Pri Telemachu so dodatno pojasnili, da se v takem primeru izvede preusmeritev na Fursovo opozorilno stran http://www.infounpis.si/. V T-2 so dejali še, da se preusmeritev izvede na ravni strežnikov DNS in da je običajno trajna, razen če dobijo odločbo sodišča, ki ukrep razveljavi. Enako so povedali tudi pri A1.

Internetne blokade in cenzura v Sloveniji

Igralništvo je skoraj povsod po svetu močno regulirano in omejeno s koncesijami, kar pa je težko uveljavljati pri spletnem igralništvu. Ko je to začelo prodirati v Slovenijo, smo se srečali s prvimi primeri »cenzure« interneta, ki so jo zahtevali kar organi izvršilne oblasti.

Najodmevnejši primer ni povezan z igrami na srečo in sega sicer že v leto 2003, ko se je pojavila spletna stran Udba.net, na kateri je bila objavljena Centralna abecedna evidenca sekretariata za notranje zadeve v prejšnji državi. Glavni inšpektor za varstvo osebnih podatkov je 17. aprila 2003 prepovedal dostop do spletne strani, enajst dni pozneje pa odločbo preklical.

Leta 2006 je Urad za nadzor prirejanja iger na srečo (Unpis) zahteval blokado dostopa do spletnih strani Bet-and-win, ker da gre za spletno igralnico, ki ni registrirana v Sloveniji. Številni operaterji, denimo T-2 in SiOL, so odločbo udejanjili. Bwin je zaradi tega Slovenijo tožil za 50 milijonov evrov.

Štiri leta pozneje, ko je bila sprejeta novela Zakona o igrah na srečo (ZIS-C), je Unpis ponovno udaril. Ponudniki dostopa do interneta so prejeli odločbe, da morajo na ravni DNS blokirati dostop do domen nekaterih spletnih igralnic, torej prevajanje domenskih imen v IP-naslove. Odveč je poudariti, da je takšne ukrepe trivialno izigrati z odpiranjem novih domen, uporabo drugih strežnikov DNS, uporabo DNSSEC ali s preprostim vnosom številke IP (v praksi si pač popravimo datoteko hosts). Leta 2012, tik preden je Unpis prenehal obstajati (danes njegove naloge opravlja Furs), je Unpis od ponudnikov dostopa do interneta celo zahteval, da pri poizvedbah na blokirane domene vračajo IP-naslov, ki ustreza Unpisovi spletni strani.

ZIS je bil do danes še nekajkrat spremenjen. V členih 107. in 107 a ZIS-D, ki velja od 11. 1. 2011, je določeno, da lahko upravno sodišče ponudnikom storitev informacijske družbe (torej interneta) odredi omejitev dostopa do spletnih strani, kjer potekajo spletne igre brez koncesije. Furs torej tega ne more več zahtevati sam (seveda pa vlaga predloge na sodišče, kadar se kršitelj ne odzove). Enako določa tudi splošni Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT), torej da sme blokade odrejati samo sodišče. In tudi jih – neuradno operaterji povedo, da je trenutno na področju spletnega igralništva blokiranih okoli 250 domen (to ne pomeni toliko ponudnikov, saj gre pogosto za variante, ko en ponudnik uporablja več domen, da bi se izognil blokadi).

Furs je razkril, da na področju problematike prirejanja iger na srečo brez koncesije dela od dva do pet inšpektorjev. Ti so leta 2019 opravili 51 nadzorov, letos pa že 59. V skupno 40 primerih so ugotovili, da ni mogoče izvesti vplačila ali igrati igre, v 17 primerih je prireditelj spoštoval Fursovo opozorilo in prakso prekinil, v 43 primerih pa je uvedel postopek in upravnemu sodišču predlagal blokado. Izrekli so za 225.000 evrov glob. Drugih orodij v boju proti nelegalnim prirediteljem v tujini pa nimajo. Prekrški za igralce, ki pri teh prirediteljih igrajo, sicer niso predpisani, jim pa lahko blokada spletne strani prepreči izplačilo denarja, so še dejali pri Fursu. A za vsako barikado obstaja obvoz.

Pojdimo igrat

Denimo, da se nam uspe pretihotapiti mimo Fursa, na primer z VPN, in priti do internetnih igralnic. Kot smo na internetu navajeni, je ponudba tako rekoč neomejena. Prek spleta je mogoče igrati praktično vse igre iz igralnic, poker, športne stave, bingo, tombole in loterije, loto, avtomate itd.

Spletno igralništvo je tipična dejavnost, kjer geografske meje niso pomembne, zato so igralnice registrirane, kjer je zakonodaja do njih najbolj prizanesljiva. To so Alderney (Kanalski otoki), Antigva in Barbuda, Kurakao, Gibraltar, Kahnawake (del Quebeca v Kanadi), Kostarika, Malta in Otok Man. V EU je najpriljubljenejša država Malta.

Če izvzamemo največje spletne igralnice, je pri ostalih igralniška izkušnja zelo podobna. Najvrednejši del posla ni ime domene, ki se lahko zelo hitro spremeni (kot odgovor na blokade po svetu), niti programska oprema. Ta je večidel standardizirana in kdor želi na hitro postaviti lastno igralnico, bo uporabil obstoječo programsko opremo. Najpomembnejši del sta nabor igralcev in, nekoliko presenetljivo, pomoč uporabnikom. Le majhen delež igralcev s spletnim igranjem zapravi dovolj, da so ti kazinoji dobičkonosni. Kdor želi postaviti novo spletno igralnico, ima največje možnosti za uspeh, če nekje dobi takšno listo in ljudem na njej pošlje povabilo z nekaj dobroimetja (ki pa ga morajo v igrah nekajkrat obrniti, preden bi ga morebiti lahko izplačali). Drugi zelo pomemben dejavnik pa je pomoč uporabnikom, ki je na voljo v obliki »pogovarjanja« prek tipkovnice (chat). Uporabnike je treba zlasti ob velikih izgubah nagovoriti, morda jim ponuditi nekaj brezplačnih žetonov ali pa jim zgolj zaželeti več sreče naslednjič. Ker igranje poteka 24 ur na dan, igralci pa so iz Avstralije, Evrope in Amerike, je treba zagotoviti stalno prisotne operaterje. O etičnosti tega početja lahko sodi vsak sam.

Pri legalnih stavnicah nalaganje denarja ni problem, če nismo ravno iz ZDA, kjer so omejitve zakonske. Najlaže gre z vpisom številke plačilne kartice, alternative pa so še PayPal, Skrill ali Neteller, predplačniški paysafecard idr. Nekatere podpirajo še bančna nakazila, ki so običajno glavni način za dvigovanje denarja, saj omogočajo sledljivost in identifikacijo. Povsem drugače je pri nezakonitih igralnicah na temnem delu interneta (darknet), ki niso registrirane nikjer, dostopne pa so običajno prek Tora. Tam osebnih podatkov ni, plačila pa večinoma potekajo z bitcoini ali drugimi kriptovalutami. Zaščite seveda tam ni nobene – če spletna igralnica izgine ali dobitkov ne želi izplačati, se igralci nimajo kam pritožiti.

Kdo igra

Najaktivnejši igralci, ki v spletnih igralnicah pustijo največ denarja, so Američani, Nemci in Avstralci, kar ni presenetljivo. To so največje bogate države. Temu se prilagajajo tudi ponudniki, ki morajo praktično 24 ur na dan nuditi podporo – od tehnične, če gre kaj narobe, pa do vsebinske. Spočetka je bila velika večina igralcev moških, zdaj pa se trend obrača, tako da je po nekaterih raziskavah moških le še dvakrat več. Razlike pa so očitne v igrah, ki jih igrajo: moški imajo raje igralniške igre in stave, medtem ko se ženske bolj zanimajo za igre z več interakcije s soigralci, denimo bingo. Tudi na avtomatih raje igrajo ženske. Razlog, da se število žensk z razmahom in večjo dostopnostjo spletnega igralništva povečuje, je varnejše okolje, navajajo v raziskavah. Večina igralcev je mlajših od 40 let, belopoltih in dobro situiranih. Spletni igralci so v primerjavi s tistimi v igralnicah bolje izobraženi, nadpovprečno plačani in zaposleni v storitvenih dejavnosti ali na vodstvenih delovnih mestih. Večina igra med 18. in 24. uro, le redki (okrog 10 odstotkov) pa ponoči. Večina spletnih igralcev se tudi drugod ukvarja z igrami na srečo. Povprečen čas igranja je pet ur na teden, mediana pa dve uri. Maloštevilni težki hazarderji torej povprečje izjemno dvignejo.

Kako obiti zaščito

Ponudniki dostopa do interneta pridno blokirajo tuje spletne igralnice, ki nimajo koncesij, in nas preusmerijo na Fursovo opozorilo. A v resnici do njihovih strani ni posebej težko, saj blokada poteka na ravni DNS. Najtrdnejša rešitev je uporaba tujega VPN, kjer zadostujejo že brezplačne storitve (npr. ProtonVPN). Še ena možnost, ki pogosto deluje, je vnos drugih strežnikov DNS, denimo Googlovih (8.8.8.8 in 8.8.4.4). Takrat bo računalnik po prepovedanih domenah spraševal Google, ki bo seveda postregel pravi naslov IP. To pomeni, da do strani lahko brez vsakršnih sprememb nastavitev pridemo tudi z vpisom njenega pravega naslova IP. Katera možnost bo delovala, je odvisno od tega, kako je ponudnik dostopa do interneta izvedel blokado (o tem so uradno zelo skrivnostni, ni pa to težko ugotoviti) in ali je izbirčen tudi spletni kazino. Številni resni namreč ne dovolijo registracije iz držav, kjer njihovo delovanje ni dovoljeno (npr. iz Slovenije). VPN je zato najbolj vsestranska rešitev.

Še najteže je priti do podatkov, koliko ljudje zapravijo v spletnih igralnicah. Če je leta 2010 40 milijonov ljudi zapravilo 10 milijard dolarjev, je to 250 dolarjev letno na osebo. Ta številka je skoraj brez vrednosti, ker je to povprečje iz zelo približnih vrednosti, pa tudi razdelitev po igralcih je vse prej kot Gaussova. Majhna manjšina zapravi večino denarja. Američani so leta 2010 povprečno zapravili 80 dolarjev mesečno za spletno igralništvo, so ugotovili v eni od raziskav. Britanci so leta 2018 za spletno igranje na srečo zapravili 5,6 milijarde funtov ali okrog 170 funtov povprečno (34 milijonov aktivnih registriranih računov imajo!).

Generatorji naključnih števil

Igralnice živijo od statistike. Pri vsaki igri (razen morda pri blackjacku, če štejemo karte) je hiša v gotovi, a natančno določeni in poznani prednosti (npr. 5,26 odstotka pri ameriški ruleti in manj kot 0,5 pri nekaterih igrah s kartami). To je treba še precej natančneje udejanjiti pri spletni igralnici, kjer fizičnih omejitev ni. Če bi igralnica nudila previsoke dobitke, bi jo igralci zasuli, v nasprotnem primeru pa bi se poslovili.

Spletne igralnice mešanje kart, mete kocke, kroglic simulirajo. Ker so to v fizičnem svetu za praktične namene naključni dogodki, potrebujejo dober generator naključnih števil (o teh smo že pisali v Monitorju 01/14, Ko mora biti naključje res naključje). Ta bo odločal o tem, ali bo kazino živel ali propadel. Generator naključnih (RNG) števil ali psevdonaključnih (PRNG) je ključen, a po drugi strani je zagotavljanje, da je neki način tvorjenja (psevdo)naključnih števil resnično pošten, zelo zahtevno. V licenciranih spletnih kazinojih se opravljajo redne kontrole, kamor sodijo tudi (P)RNG.

PRNG uporabljajo matematični algoritem, ki se inicializira z začetno vrednostjo (seed), nato pa po vrsti deterministično generira števila, ki pa jih nepoučeni opazovalec ne more razlikovati od naključja. Če začnemo z isto začetno vrednostjo, je serija vedno enaka in je tudi končno dolga (a je zaporedje izredno dolgo). Slabost takega načina je očitna – števila niso zares naključna, zato je v teoriji mogoče vnaprej ugotoviti, kaj se bo zgodilo. V praksi je ta problem neznaten, zato pretehtajo prednosti: po eni strani dobimo predvidljivost, ki je uporabna za teste, hkrati pa je tak algoritem lažje preveriti, da je distribucija rezultatov res uniformna in enakovredna kot RNG.

RNG so zares naključni. Algoritemsko tega ni mogoče generirati, zato morajo nujno vzorčiti neki zunanji dejavnik. Fiziki bi kot najbolj naključen vzeli radioaktivni razpad, a v realnem svetu zadostuje ojačenje skoraj kateregakoli šuma iz okolice (od temperature, hrupa, zračnega tlaka do dostopnih časov, pingov, frekvenc, zasedenosti diskov itd.). Ni vsak algoritem primeren, saj mora imeti dovolj prostostnih stopenj – komplet 52 kart lahko razporedimo na 52! načinov, kar je 8 · 1067. Če PRNG ni sposoben generirati vsaj nekajkrat toliko različnih naključnih števil – torej mora biti tudi perioda vsaj tako dolga –, potem se nekatere razdelitve kart ne bodo nikoli pojavile. To pa ni v redu. Celo 64-bitni generatorji ne zadostujejo, potrebni so vsaj 226-bitni. Tak primer je AESCounterRNG z 256 biti.

Spletne igralnice pogosto uporabljajo algoritem MD5, ki ga ne implementirajo same, temveč vzamejo pripravljene in preizkušene recepte. MD5 so na MIT razvili davnega leta 1991 in že od leta 1996 je znano, da ima šibkosti (leta 2012 je eno izmed ranljivosti izrabljal virus Flame). Leta 2006 so odkrili še druge ranljivosti, zato so uporabniki počasi prešli na novejše, npr. MD5crypt. Resni in zaupanja vredni spletni kazinoji daje svoje (P)RNG pregledati in na spletnih straneh objavijo certifikate. Za PokerStars jih preverja akreditirani Gaming Laboratories International.

Resne spletne igralnice imajo certificirane generatorje naključnih števil.

V tuji zakonodaji so zelo podrobno določene specifikacije, ki jih morajo (P)RNG izpolnjevati. V pravilniku zvezne države Nevada je opredeljeno, da seed ne sme biti statična vrednost, temveč pridobljen iz vira z entropijo (npr. milisekunde trenutne ure), ciklanje mora potekati ves čas (tudi ko naprava ni v igri) s frekvenco vsaj 100 Hz, vsaka igra rabi svoj PRNG ali več, če je takšne narave. Določeno je tudi, kako se to preverja (test hi kvadrat) itd. Pri naključnih številih ni nič prepuščeno naključju.

Prihodnost je tu

Epidemija in karantene so poskrbele, da se je prihodnost odvila s pospešenim tempom kar v sedanjosti, kar drži tudi za spletno igralništvo. Marca se je v Italiji, kjer je bila epidemija najhujša in karantena najstrožja, v primerjavi z lanskim marcem obseg spletnega pokra povečal za 100–130 odstotkov (odvisno od vrste), preostalega spletnega igralništva pa za 30 odstotkov. To pripisujejo trem dejavnikom: ljudje so imeli več časa, niso mogli več v klasične igralnice in prek spleta niso mogli več sklepati športnih stav (ker so športnih dogodki počasi ugašali). Nezanemarljiv razlog je tudi vpliv novih razmer na duševno stanje. To je lahko problem, ker raziskava britanske Gambling Commission kaže, da 1,2 odstotka igralcev na srečo postane zasvojenih, medtem ko je pri spletnem igralništvu ta delež 9,2 odstotka. Tudi EGBA (European Gaming & Betting Association) je zaradi epidemije izdala smernice za varnejše spletno igranje, pozvala k odgovornemu oglaševanju, strogemu spoštovanju zakonodaje in uporabi orodij za varovanje strank, vključno z omejitvami višine zaigranega denarja in možnostjo samoprepovedi.

Kakor ne glede na različne zgodovinske prepovedi igre na srečo niso izumrle, bo enako veljalo tudi za spletno igralništvo. Prepovedi rodijo načine za njihov obvoz, zato lahko v resnici zgolj poskrbimo, da je dejavnost regulirana in nadzorovana. Sicer se bodo ljudje zatekali v temni del interneta, kjer varovalk ni.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki