Redko pomislimo, da imamo skorajda v vsakem trenutku s seboj eno napravo ali več, ki lahko že ob manjši fizični poškodbi zanetijo požar. Na to pa so morali pomisliti letalski prevozniki, odkar se ljudje nanje množično vkrcavamo s telefoni, tablicami in prenosniki, ki jim družbo delajo še zunanje baterije. Požar na letalu je najhujša nevarnost, a brez prenosnih naprav nam živeti ni.
V celotnem evroobmočju bodo banke in hranilnice od 9. oktobra morale podpirati takojšnje prenose sredstev med računi. Čeprav so nekatere to ponujale že več let, včasih le za fizične osebe, je morala mednje poseči Evropska unija, da je položaj poenoten. Denar bo med računi odslej potoval največ deset sekund.
Slovenija se pridružuje veliki skupini evropskih držav, v katerih deluje sistem za opozarjanje na nevarnost tudi prek pametnih telefonov. Vzpostavljeni sistem je skladen z evropskimi standardi in nudi dodaten način obveščanja, vsi dosedanji pa ostajajo.
Po več kot desetletju napovedi, da bo nova tehnologija zdaj zdaj nared, smo letos dobili prve široko dostopne diske, ki uporabljajo tehnologijo magnetnega zapisa s toploto. V naslednjih letih bodo tehnologijo sprejeli vsi proizvajalci diskov, z njo pa do konca desetletja obljubljajo 100 TB na disk. Začenja se lov na petabajt!
Obstaja precej dobrih rešitev, ki jih uporablja dosti manj ljudi, kot bi si želeli. Mednje sodi tudi elektronska osebna izkaznica, ki jo že tri leta dobivajo vsi Slovenci, a velika večina ne pozna in ne uporablja njenih prednosti. Hkrati se v prihodnjih mesecih obetajo pomembne izboljšave in nadgradnje, med katerimi sta tudi virtualna osebna izkaznica in digitalna denarnica.
Za enim bolj nenavadnih naslovov se skriva resnični problem, ki bo nastopil prihodnje leto, priprave pa zahteva že letos. Paradoksalno Microsoft svetuje, naj ukrepamo takoj, obenem pa ta hip kaj dosti storiti ne moremo. Vseeno velja pogledati pod pokrov oziroma v matično ploščo.
Sredi oktobra se bo iztekla podpora za Windows 10, pred čimer nas Microsoft svari že več kot leto dni. Vztrajanje pri starem sistemu naj bi predstavljalo huda varnostna tveganja. Ker številni starejši procesorji (in računalniki v celoti) uradno niso podprti, se zdi v primeru starega računalnika edina rešitev – nakup novega. A možnosti je precej več.
Včasih je treba za rešitev modernih problemov stopiti globoko v zgodovino. Moderni zasloni LCD z osvetlitvijo so očem prenaporni, da bi jih uporabljali v e-bralnikih. A nekoč LCD-ji niso imeli osvetlitve, zato smo pri igranju Game Boya na zadnjih sedežih avtomobila nestrpno čakali obcestne svetilke. Zelo podobni LCD-ji se v barvah vračajo v e-bralnike.
Brati na zaslonu je mučno in očem neprijetno, zato že pol stoletja poteka razvoj elektronskega papirja. Črno-bele rešitve so že izjemno dobre, barvne pa dobivamo šele v zadnjih letih. Podjetje E-Ink razvija tehnologiji ACeP in Kaleido, ki imata vsaka svoje prednosti in slabosti. Če bi ju lahko križali, bi bil rezultat fantastičen.
Moderni avtomobili so ves čas povezani z internetom. To jim omogočajo mobilna omrežja, prek katerih sicer običajno telefoniramo in brskamo po spletu. V prihodnosti bo pametnih naprav čedalje več, vse pa bodo potrebovale mobilna omrežja. Kartico SIM imamo res verjetno eno, čipov, ki počnejo isto, pa vsak dan več.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
