Leto 2026 smo začeli z »afero«, ki je začuda nihče ni poimenoval Grokgate ali Deepgrok. Na platformi X je umetna inteligenca Grok vsakomur omogočala ustvarjati slike ali spreminjati objavljene fotografije kateregakoli uporabnika. Ni treba dvakrat ugibati, česa si je zaželelo internetno občestvo.
22. marca bodo v Sloveniji volitve. Spet bomo v nedeljo vzeli osebni dokument, odšli na volišče, obkrožili kandidata s svinčnikom in listič oddali v zapečateno skrinjico. Ob tem se že vrsto let ponavlja isto vprašanje: zakaj tega ne bi mogli storiti kar od doma, prek računalnika ali telefona? Zakaj nimamo internetnih volitev?
Aktualni geopolitični pretresi so ponovno obudili razprave o odvisnosti od ZDA na področju digitalne tehnologije. Tu je situacija še precej bolj enosmerna kot pri obrambi, saj ima vsaka evropska država kakšnega vojaka s puško, medtem ko tehnoloških velikanov ni kaj dosti. Države so začele iskati rešitve in izkazalo se je, da obstajajo. Življenje brez Microsofta 365, Gmaila ali AWS obstaja.
Moderni avtomobili nimajo le potovalnih računalnikov in navigacije ter posodobitev na daljavo, temveč se znajo med seboj tudi sporazumevati in komunicirati z okolico. Temu primerno se posodablja tudi cestna infrastruktura, ki lahko skupaj z avtomobilom voznika že kilometer pred zastojem ali prometno nesrečo opozori na nevarnost. A za zdaj tekmujeta dva standarda.
Demokratizacija generativnih modelov umetne inteligence je prinesla pravo poplavo vsebin, ki so z manj ali več truda narejene prav z njimi. Na družbenih omrežjih od Youtuba prek Instagrama do Tiktoka najdemo profile, ki prikazujejo zgolj tovrstno vsebino, ker se ustvarjalcem to izplača. Bodo v prihodnosti človeške stvaritve šivanke v kopicah sena?
Konec leta bodo evropske države vsem državljanom ponudile brezplačne denarnice za digitalno identiteto, s katerimi bomo lahko v digitalnem svetu dokazovali svojo istovetnost. Razvoj intenzivno poteka že od leta 2023, ko so se začeli prvi veliki pilotski projekti s tega področja. V Sloveniji je pri razvoju sodelovalo podjetje SETCCE, partnerja v projektu pa sta še Ilirika in Ministrstvo za digitalno preobrazbo.
Kdor je želel v preteklih mesecih kupiti nov računalnik ali zgolj nadgraditi pomnilnik, ga je presenetila neverjetna rast cene. Pomnilnik se draži dobesedno iz dneva v dan, kar že močno vpliva na odločitve o nakupih. Pogledali smo ozadje in govorili s poznavalci trga.
Letos komajda sledimo napovedim o milijardnih investicijah in poslih, ki jih sklepajo tehnološki velikani. Dokler so podjetja vsaj malo povezana z umetno inteligenco, denar ni omejitev. Mreža odnosov in razmerij postaja čedalje tesneje prepletena, vrednotenja pa letijo v nebo. Na umetni inteligenci je usoda sveta.
Dasiravno jim uporabnosti in priročnosti ne moremo očitati, imajo veliki jezikovni modeli v obliki pogovornih robotov na internetu svojo temno stran. Zlasti manj stabilne posameznike lahko zapeljejo na pot nepovrata, ki je polna teorij zarot, višjih bitij in megalomanskih zablod. Niso redki primeri s tragičnim koncem.
Že 30 let na internetu vztraja prostovoljni dogovor, ki zapoveduje lepo vedenje pajkov tehnoloških gigantov. In ti ga v veliki meri upoštevajo. Razvoj umetne inteligence pa je prinesel prve resne izzive, saj so interesi spletišč in ponudnikov umetne inteligence dovolj različni, da so zadnji nemalokrat ignorirali gentlemanski dogovor, ki je veljal desetletja.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
