Vzpon in padec bitcoina
Ko te začnejo kolegi, ki nimajo nikakršne povezave z računalništvom, niti s tehniko na splošno, spraševati, kako kupiti bitcoine, je to znak, da bo šlo kmalu vse »k vragu«. Ali pa morda velja ravno nasprotno?
Denar je sveta vladar, pa naj kdor hoče reče, kar hoče. Še več, ljudje smo pohlepni, tudi o tem ni dvoma. Le tako je mogoče razložiti bitkojnovsko manijo, ki se širi zadnja leta in še posebej letos. Ko nam nekdo reče, da je mogoče z nekakšnimi imaginarnimi številkami bajno zaslužiti, mu verjamemo. Še posebej, ko nam to dokaže z grafikonom, ki prikazuje 500-kratno rast vrednosti teh številk v samo petih letih! Saj veste, če denar naložite v banko in ga nemara celo vežete, bo dobiček v petih letih bolj ali manj nič. Če vložite v obveznice ali vzajemne sklade, ga bo nekaj odstotkov, morda celo nekaj deset odstotkov, če ga vložite v delnice in imate neverjetno srečo, bo dobiček lahko že znaten. Toda 500-kratni (torej 50.000-odstotni!) dobiček? Če bi leta 2012 vložili v bitcoine 500 evrov, bi imeli danes – 250.000 evrov! Samo letos, od januarja do sredine septembra, se je tečaj zvečal za petkrat, z okoli 1000 dolarjev na okoli 5000 dolarjev! Takega povečanja vrednosti svet še ni videl!
No, v resnici ga je. Tako imenovana tulipanska manija na Nizozemskem v letih 1636 in 1637, prvi zgodovinsko raziskan primer t. i. finančnega balona, je bil še hujši. Takrat so ljudje ponoreli za posebnimi sortami/barvami tulipanov (za katere so bili, mimogrede, odgovorni virusi, torej bolezen!). V nekem trenutku, argumentirano poroča Wikipedia, je bila čebulica nekega posebno lepega tulipana vredna več kot petkrat toliko kot povprečna hiša v Amsterdamu! Raziskovalci se strinjajo, da je bila vrednost čebulic ob vrhuncu 20-krat višja od cene, ki je veljala le nekaj mesecev prej in tudi le nekaj mesecev po tem. 20-krat višja! Ljudje so pričakovali, da bo ves svet prihitel na Nizozemsko kupovat čebulice tulipanov in da bo blaginja pridelovalcev, trgovcev in v resnici vse Nizozemske samo zaradi tega trajala večno. Toda v nekem trenutku so se cene povzpele tako neznansko visoko, da ni bilo ljudi, ki bi bili pripravljeni toliko plačati, in balon je počil. Množica ljudi je ostala z ničvrednimi čebulicami, iz katerih so menda zrasli čudoviti tulipani, še večja množica pa je imela v rokah pogodbe, s katerimi so se obvezali, da bodo zdaj ničvredne čebulice čez nekaj mesecev, ko bodo pognale, kupili bo norih cenah. K sreči je posredovala nizozemska vlada in pogodbe izničila, češ da gre za igro na srečo, ki je prepovedana.
Če bi leta 2012 v bitcoine vložil 500 evrov, bi imel danes – 250.000 evrov!
Je mogoče, da se bo kaj takega zgodilo tudi z bitcoini? Zelo verjetno. Kdaj točno, pa ne ve nihče. Ima pa bitcoin v primerjavi s čebulicami tulipanov ključno prednost – gre namreč za globalno manijo, balon, ki ga polni ves svet, in ne samo Nizozemska sedemnajstega stoletja. Svet, ki šteje že skoraj 8 milijard prebivalcev, Nizozemska sedemnajstega stoletja pa je imela manj prebivalcev kot danes Slovenija, milijon in pol. Potencialnih kupcev bitcoinov je torej zelo veliko in ker je končno število bitcoinov matematično omejeno, je edino logično, da bo tečaj še naprej rasel. Z vsakim pojavljanjem v medijih, z vsako naslovnico, kot je tokrat naša (se opravičujemo!), bo ljudi, ki jih zanima vlaganje v bitcoin, več. Prav tako tudi z vsakim oglasom, ki nas vabi k nakupu bitcoinov kar na Petrolovih črpalkah ali celo na bankomatu (da, tudi to je po novem možno, zaenkrat le v Kranju). In z vsakim intervjujem slovenskih genialcev, ki sta zasnovala danes vodilno menjalnico bitcoinov Bitstamp in – obogatela. V resnici celo z vsakim člankom o izsiljevalskih virusih, ki od kupcev zahtevajo plačilo in izobraževanje o bitcoinih. Hej, vsaka reklama je dobra reklama!
Pa vendar – kaj se bo zgodilo, če bo, denimo, Kitajska še veliko bolj resno omejila in prepovedala vse, kar diši po bitcoinih, kot to počne že zdaj? Kaj se zgodi, če odpade milijarda potencialnih vlagateljev? Mimogrede, če kdo meni, da Kitajska ne more de facto »prepovedati bitcoina«, se moti. Kitajska oblast lahko prepove, kar hoče, navsezadnje je dokaj učinkovito prepovedala precejšen del interneta. »Prepovedati« je mogoče vse, celo temni del interneta (t. i. dark web) je mogoče učinkovito sesuti, če se državni organi tega odločno lotijo.
In če/ko se bodo kitajski pridružile še druge države, ki bodo ugotovile, da jim nastajajoča morebitna svetovna valuta, ki je ne morejo nadzorovati, ne sede najbolje, bo hudo. Poznavalci in izkušeni hazarderji bodo morda še ostali pri stvari, velika večina smrtnikov pa z nečim, kar bo (morda) prepovedano, ne bo hotela imeti opravka.
In tečaj bo padel, ljudje pa bodo ostali s kupom ničvrednih številk, iz katerih niti tulipani ne bodo hoteli zrasti.
Nekoč. Morda.
Vsebino aktualnega Monitorja si lahko prelistate (in kupite, tudi "online"), tukaj.
