Uvodnik: (Spletne) prevare, naslednja stopnja
Minili so časi, ko so po (elektronski) pošti krožila nigerijska pisma. Danes prav vsak ve, da bogati naftni magnat iz Nigerije ne bo, v zameno za nekaj tisoč evrov stroškov, ravno nam nakazal nekaj sto milijonov. Spletne prevare so danes veliko bolj dodelane, zato so včasih še vedno tudi učinkovite.
Resni računalničarji, med katere prištevam veliko večino bralcev Monitorja, se ob spletnih prevarah, ki krožijo po spletu in elektronski pošti, največkrat le nasmehnemo, saj jih spregledamo že od daleč. Vendar se moramo hkrati zavedati, da so digitalni uporabniki danes bolj ali manj vsi, tudi tisti, ki nimajo tako izostrenega znanja, predvsem pa tisti, ki nimajo ne časa ne želje slediti novostim v tem delu kriminalnega podzemlja. Tudi zato smo se odločili v članku, ki ga lahko preberete na naslednjih straneh, narediti povzetek najpogostejših in najučinkovitejših prevar, ki so lani krožile po slovenskem internetu.
Pošta, ki najavlja prihajajočo pošiljko, Furs, ki nas obvešča o čakajoči dohodnini, banka, ki nas poziva, da moramo posodobiti geslo, da o bolj predrznih (sporočilo računovodstvu, naj nakaže denar, s podpisanim direktorjem) niti ne govorim. Nekoč je bilo takih sporočil ogromno, nato je skupna akcija tehnoloških velikanov, ki so odkrili in odklopili nekaj ključnih prevarantskih vozlišč, povzročila njihov upad. V zadnjem času se količine take in podobne neželene pošte spet večajo, kakovost prevarantskih sporočil pa izboljšuje. K sreči enako velja tudi za osveščenost uporabnikov, ki jim je neodpiranje priponk v pošti neznancev prišlo v kri, uporabnikov, ki preverijo, ali ni morda pošta od »Policije« prišla z Gmaila, in jih zmoti, če je morda vse skupaj napisano v angleščini ali polomljeni slovenščini. Google Translate prevarantom pomaga, vendar ne v popolnosti. Slovenščina je kompleksen jezik, ljudi, ki ga govorijo, pa ni veliko, da bi se tehnološkim velikanom dalo zelo truditi z njim, kot se morda izplača s prevajalniki za nemščino, španščino ali … kitajščino.
Izobraževanja s smešnimi naslovi, kot so »ChatGPT za računovodje«, »ChatGPT za pravnike«, »ChatGPT webinar« ali »Kako zaslužiti s ChatGPT«, sploh niso šala.
Toda, gotovo že veste, kam pes taco moli, tehnološki velikani so ustvarili »umetno inteligenco«, sistem, ki se tudi jezika uči sam. Tako da »res zelo veliko bere«, kot je v članku v Delu odlično povzela kolegica prof. dr. Špela Vintar z Oddelka za prevajalstvo na Filozofski fakulteti. Z »res zelo veliko branja« danes sistemi, kot sta ChatGPT in Microsoft Chat Bing, tako dobro obvladajo slovenščino, da jo je v 90 odstotkih primerov nemogoče ločiti od besedila, ki ga je spisal človek, ki mu je slovenščina materni jezik. S čimer je/bo pri spletnih prevarah dosežen nov mejnik in podrt še en jez, ki nas je, majhne prebivalce Slovenije, varoval pred njimi. Postali smo enako dosegljiva tarča, kot so, denimo, Američani, z vseprisotno angleščino.
Toda umetna inteligenca je v sedanji obliki podrla še en jez, zaradi katerega nas začenja poplavljati plaz podjetniške svobode »izobraževalcev«. Vedno več videvam oglasov, ki poskušajo nič sluteče žrtve prepričati, da je ChatGPT nekaj, kar nikakor ne bi smelo iti mimo njih. Izobraževanja s smešnimi naslovi, kot so »ChatGPT za računovodje«, »ChatGPT za pravnike«, »ChatGPT webinar« ali »Kako zaslužiti s ChatGPT«, sploh niso šala. Ne, cene se gibljejo celo do 150 evrov na seminar! Priljubljenost in razširjenost nečesa sta odlični poti do tega, da se bodo podjetniki odločili služiti na neukih žrtvah. Enako je bilo (in je še) v svetu kriptovalut, ko so dobro služili prav prodajalci megle oziroma prodajalci strahu »ne ostati zadaj«. Celo danes, ko od zlatih kriptorudnikov ni ostalo prav veliko, se najdejo poslovneži, ki prodajo knjige z nasveti, kako »ne ostati zadaj« in kako »ne biti začetnik«.
Ne dvomim, da se bo podobno zgodilo tudi na področju umetne inteligence, ko bo prešla trenutno fazo hype oziroma navdušenja. Kajti prešla jo bo, saj nas celo ključne osebnosti prepričujejo, da bi se bilo treba malce umiriti. In z njimi nimam v mislih Elona Muska, ki poziva k ustavitvi razvoja umetne inteligence, hkrati pa načrtuje svoje podjetje na tem področju, ampak Sama Altmana, šefa OpenAI, podjetja, ki je (z Microsoftovim denarjem in s strežniki) razvilo ChatGPT. Opozarja, da je trenutni razvoj velikih pogovornih modelov dosegel vrh. Zanimivo bo videti, kdaj bo to ugotovila tudi širša javnost.
Naročite se na Monitor!
Vabimo vas, da se naročite na klasično ali digitalno različico Monitorja, ali pa aktualno "papirno" različico kupite v naši spletni trgovini. Monitor je v obliki HTML na voljo tukaj: www.monitor.si/revija/maj-2023/