TEHNOMANIJA
Brez panike! Brez panike! ... Zdaj pa panika! Microsoft je, kot kaže, prvič uradno navedel, da vidi Linux kot resno konkurenco za svoje namizne operacijske sisteme. V preteklosti so to vselej zanikali ali kvečjemu dopuščali konkurenčnost na področju strežniških sistemov, zdaj pa so v letnem poročilu za ameriško agencijo za vrednostne papirje brez zadržkov navedli družbe Canonical (Ubuntu) in Red Hat kot največjo grožnjo za okolje Windows, zlasti na področju lahkih netbookov. Doslej so kot konkurenta označevali predvsem Apple in njihov Mac OS X. Na seznamu se je znašel tudi Google s svojo platformo Android.
*
Želite prispevati v dobrodelne namene? Potem lahko zdaj namesto denarja ali dobrin ponudite tudi neizkoriščen procesorski čas vašega računalnika. Intel je skupaj z neprofitno organizacijo GridRepublic razvil aplikacijo za priljubljeno storitev Facebook, s katero lahko vsak posameznik daruje procesne zmogljivosti svojega računalnika za enega ali več globalnih projektov s plemenitimi cilji. Trenutno lahko prispevate k projektu Rosetta@home, s katerim iščejo rešitve za najbolj pereče bolezni, Climateprediction.net, s katerim skušajo razumeti in celo napovedovati podnebne spremembe po svetu, ter Africa@home, s katerim iščejo optimalni model za boj proti malariji. Najbrž se bodo pridružili tudi drugi projekti. Facebook seveda ni bil izbran naključno, saj računajo na hitro širitev informacij in ponudnikov, kar je značilno za družabna omrežja. Upajmo le, da globalna procesna zmogljivost ne bo zlorabljena v druge namene.
*
Kljub različnim težavam Microsoft, Sony in Nintendo s svojimi igralnimi konzolami služijo kar lepe denarce. Vsekakor dovolj, da o vstopu na to dobičkonosno področje, morda združeno z zmožnostjo prodaje in predvajanja večpredstavnih vsebin, razmišljajo tudi drugi velikani. Apple naj bi se tako pripravljal, da bi svoj predvajalnik Apple TV spremenil v napravo, prek katere bo mogoče igrati tudi igre. Še bolj drzna pa je napoved, da se s področjem iger spogleduje tudi Google. Ugibanja je samo še podkrepil nedavni nakup podjetja On2 Technologies, ki sicer razvija učinkovite video kodeke, v našem primeru pa tudi rešitve za vgradne naprave. Ali Google pripravlja sprejemnik (settop box), ki bo deloval na Androidu in v dnevni sobi predstavljal center digitalne zabave in informiranja? Ideja ni slaba.
*
Kako pomembne postajajo računalniške igre v globalni ekonomiji, lepo nakazuje zgodba iz Japonske. Analitiki so nedavno izračunali, da devet vodilnih izdelovalcev igralnih konzol in video iger skupaj ustvari več prihodkov kot celotno japonsko elektrogospodarstvo, ki ga sestavlja kar 19 velikanov s področja električne energije. Še več, zdaj ko je gospodarska kriza ustavila rast skoraj na vseh področjih, se nekaterim izdelovalcem iger, zlasti Nintendu, zavidljivo veča prodaja. Res je, ljudje si želimo kruha in iger. Potem smo zadovoljni.
*
Eno od področij, ki bodo v prihodnjih letih zagotovo doživela razcvet, je mobilni dostop do interneta. Vse večje hitrosti prenosa podatkov v omrežjih 3G in kmalu tudi 4G ter hkrati nižje cene storitev bodo po mnenju družbe ABI Research prispevale, da se bo mobilni internetni promet v naslednjih petih letih drastično povečal. Leta 2014 naj bi tako prek mobilnih omrežij vsak mesec prenesli 1,6 exabyta podatkov. Za primerjavo - v celotnem letu 2008 so po svetu prek mobilnih omrežij prenesli skupaj okoli 1,3 exabyta podatkov.
*
Med podjetjema Apple in Palm se bije pravi boj. Apple se nikakor ne strinja s tem, da bi imeli uporabniki telefonov Palm Pre dostop do trgovine iTunes, saj je po mnenju tega izdelovalca namenjena zgolj uporabnikom izdelkov Apple. Sredi poletja so tako s posodobitvijo programja iTunes "izločili" uporabnike Palm Pre, vendar izdelovalec teh zanimivih telefonov ni ostal dolžan - že v nekaj dneh so pripravili posodobitev sistemske programske opreme, ki je zopet omogočila dostop do iTunesov. Vse bolj diši po navzkrižni tožbi, zopet pa bo na preizkusu že znano ameriško stališče o boju proti monopolom.
*
Predstavniki organizacije Linux Foundation se prepričani, da bodo ponudniki telekomunikacijskih storitev že v kratkem začeli ponujati lahke netbooke brezplačno ali za simbolični znesek. Služili naj bi predvsem s prodajo mobilnega interneta ter možnostjo nakupa in prenosa aplikacij za lahke prenosnike, po vzoru tega, kar počnejo Apple, Blackberry, Nokia in drugi s svojimi spletnimi trgovinami za telefonske aplikacije. Veliko zanimanje je predvsem na Kitajskem, kjer tudi izdelajo največ netbookov.
*
Toda danes ponudniki brezplačnih storitev in rešitev preživljajo težke čase. Vse več podjetij in avtorjev opravlja revizijo svojih strategij, kjer naj bi brezplačne izdelke in storitve poplačali iz drugih virov. Toda ti so v časih gospodarske krize začeli hitro usihati. Tudi tako imenitnim organizacijam, kot je Mozilla, očitno ne gre prav lahko. Nedavno so tako uporabnike brskalnika Firefox pozvali, naj vendarle razmislijo o prostovoljnih prispevkih za avtorje različnih dodatkov, ki so tako proslavili Firefox. Kot kaže, je v skupnosti razvijalcev precej negodovanja, pa tudi streznili so se, da vse le ne more biti zastonj. Mozilla pa tudi nima lastnih sredstev, s katerimi bi spodbujala razvijalce, brez katerih celota najbrž ne bi bila tako zanimiva, kot je.
*
Julija je v ZDA vzdignila precej prahu odločitev družbe Amazon.com, da odpokliče vse digitalne izdaje knjig 1984 in Živalska farma priznanega britanskega pisca Georga Orwella. Izkazalo se je, da nimajo pravic za prodajo, zato so naredili edini pravi korak - odpoklic. Le da so ga izvedli zelo nerodno, saj so kupcem knjige preproste izginile iz elektronskih predalov in bralnikov Kindle tako rekoč čez noč. Ironično, da je to doletelo prav knjigi pisca, ki je že pred desetletji opozarjal na moč "Velikega brata", ki vse vidi in lahko vpliva na vse. Kupci pa so se prvič zavedli, da imajo ponudniki storitev pravzaprav delujoče vzvode, da jim odvzamejo nekaj, kar so kupili od njih, pa čeprav so v zameno dobili povračilo. Pri papirnati izdaji se česa takega najbrž nikoli ne bi lotili.
*
V začetku avgusta so priljubljena družabna omrežja Facebook, LiveJournal in predvsem Twitter doživela skoraj simultan napad, ki je preprečil uporabnikom dostop do storitev (že znani napad DDOS). Twitter je obstal za okoli dve uri, kar sicer samo po sebi ni nič nenavadnega (v preteklosti je bilo izpadov kar nekaj), vendar je toliko bolj boleče za storitev, ki stavi na praktično trenutno dosegljivost in ažurnost. Še bolj pereč problem pa je spoznanje, da so te storitve kljub vsem ukrepom še vedno precej ranljive, zato se marsikdo sprašuje o smiselnosti rabe v posebne namene. Znano je, da Twitter zlasti v ZDA, pa tudi drugod, uporabljajo celo za tako resne zadeve, kot je obveščanje o naravnih nesrečah, nevarnosti in podobnem. Zaradi take ranljivosti se seveda postavlja vprašanje, ali je storitvi pri poslovnih in celo življenjsko pomembnih zadevah sploh mogoče zaupati. Ironično so Twitter le nekaj tednov pred tem navdušenci celo predlagali za Nobelovo nagrado.
Leta 2014 naj bi tako prek mobilnih omrežij vsak mesec prenesli 1,6 exabyta podatkov. Za primerjavo - v celotnem letu 2008 so po svetu prek mobilnih omrežij prenesli skupaj okoli 1,3 exabyta podatkov.
