Tehnomanija:julij-avgust 2006

Po tem, ko so v Microsoftu konec maja z velikansko medijsko pozornostjo objavili doslej najobsežnejši "preizkusni" program svojih prihajajočih izdelkov (Windows Vista, Office 2007, Longhorn Server), je v javnost prodrla tudi manj znana, za druge ponudnike dokaj negativna plat Microsoftovih prizadevanj, da v svojih novostih ponudijo "vse za vsakogar". Najprej se je Symantec odločil, da bo tožil svojega dolgoletnega, nepogrešljivega partnerja za kršenje patentnih pravic, ki so jih dobili z nakupom Vertiasa. Le nekaj dni zatem je na gladino navidez mirne vode priplaval spor z družbo Adobe, ki traja že nekaj časa.

Adobe preprosto noče, da bi Microsoft podporo za izdelavo datotek PDF vgradil v svoje izdelke "kar tako", brezplačno. Microsoft se je zato pragmatično odločil, da bo PDF in celo lasten zapis XPS izločil iz svojih izdelkov. Namesto tega naj bi bila oba dodatka na voljo brezplačno po internetu. Adobe seveda ni zadovoljen in prav lahko se zgodi, da se bo tudi ta zgodba končala na sodišču. Analitiki že opozarjajo, da je največja nevarnost za Microsoft, da se obrne proti svojim dosedanjim partnerjem. S tem si lahko ustvari globalnega nasprotnika, ki je nekaj velikostnih razredov večji od vseh dosedanjih tekmecev.

*

AMD je, kot kaže, naveličan bivanja v Intelovi senci. V zadnjih nekaj mesecih je začel uresničevati strategijo, s katero naj bi za večkrat povečal svoje zmogljivosti, pa tudi prodajni promet. Strategija zajema tehnološke inovacije, predvsem pa drzne poslovne poteze. Prva je, kot kaže, že uspela - po dolgih letih jim je uspelo prepričati družbo Dell, tradicionalnega Intelovega tesnega zaveznika, da podpre tudi AMDjeve procesorje in platformo. Tudi sicer v AMDju merijo predvsem na poslovne računalnike in strežnike, pri katerih so imeli doslej zelo malo uspeha, medtem ko Intelu na področju rabe doma (zlasti igričarske publike) že tesno dihajo za ovratnik. Toda to še ni vse. AMD bo po vsej verjetnosti rasel tudi z nakupi drugih podjetij. Analitiki kot prvo in najverjetnejšo tarčo omenjajo kanadsko družbo ATI. Če se to zgodi, bo zanimivo spremljati Intelov odziv. Kdo še ostane? Nvidia?

*

Kaj se dogaja z družbo Dell? Še pred slabima dvema letoma je bilo videti, da je neustavljiva pri doseganju drznih ciljev, tekmeci pa so bili videti brez pravih odgovorov. Toda uspeh nikoli ne traja večno in Dellu se je rast nenadoma začela ustavljati. Kupci, ki so podjetje še pred časom kovali v zvezde kot najboljšega v poprodajni podpori, se vse glasneje pritožujejo. Dell pa je prvič v četrtletju rasel počasneje od povprečja v industriji; to je vsekakor velika redkost v njegovi zgodovini. Nekateri trdijo, da je to zaradi tega, ker so zaposlili preveč "svetovalcev" in se bolj ukvarjajo z doseganjem interne učinkovitosti kot s kupci. Toda dejstvo je, da se je trg spremenil, predvsem pa tekmeci. HP je po letih težav in slepih ulic, kot kaže, našel pravo pot, azijski ponudniki pa so vse močnejši tekmeci na globalnem trgu. Da se nekaj dogaja, dokazuje niz nenavadnih potez, ki vsekakor niso značilne za družbo. Pred nekaj meseci so kupili družbo Alienware, specialista za drage igričarske računalnike, ki pa nima prav velikega trga. Napovedali so, da bodo v ZDA odprli svoje trgovine, nekoliko po zgledu družb Apple, Gateway in Sony. Toda čemu to počne podjetje, ki je svoj uspeh doseglo bolj ali manj zaradi učinkovite internetne prodaje?

*

Prenosnik za 100 dolarjev po zamisli Nicholasa Negroponteja, ki je bil še pred nekaj meseci predvsem predmet posmeha, dobiva vsak dan trdnejše temelje. Medtem se mu je cena sicer zvišala; Negroponte ocenjuje, da bo naprodaj po 135-140 dolarjev, vendar je vse skupaj kljub temu še vedno nadvse zanimivo. Zanimiva ni samo cena, temveč tudi pristop, kako so znižali stroške. Zaradi nekaterih inovativnih pristopov naj bi tako prenosnik porabil le okoli 2 watta pri delovanju (!), to pa je, če bo res vsaj približno doseženo, izjemen dosežek. Medtem ima projekt že delujoč prototip, analitiki pa menijo, da bi to lahko bila dokončna odskočna deska za odprtokodne izdelke.

*

Ko se je pred kakima dvema letoma začelo obdobje procesorjev z dvojnimi jedri, je to za izdelovalce pomenilo olajšanje v tekmi za vse višjimi frekvencami delovanja. A vse kaže, da je bil to premor. Intel je tako nedavno prikazal procesor Intel Core Duo Extreme s taktom 3,5 GHz, kar je več, kot v časih pred drugim jedrom. Nekateri že menijo, da zaradi tega magična meja 4 GHz ne bo dolgo neosvojena. Prav zanimivo bo spremljati tekmo med ponudniki, ki postaja s tem nekako vsaj dvodimenzionalna (frekvenca, število jeder). Vprašanje je le, kako se bo pri vsem tem znašel končni uporabnik - kupec.

*

Kaj lahko pospeši prehod na internetni protokol IPv6? Nedvomno najbolj pomanjkanje v obstoječem IPv4, kjer je prostora le za okoli 4,3 milijarde naslovov. Po ocenah analitikov naj bi to zadostovalo le za štiri do sedem let, potem pa bo svet brez prostora za nadaljnjo širitev. Če upoštevamo še oceno družbe IDC, da bo leta 2012 na svetu okoli 17 milijard internetno povezanih naprav, je jasno, da je problem zelo pereč. V resnici je v manj razvitih državah, ki imajo po začetni delitvi naslovov razmeroma malo namenjenega naslovnega prostora, problem zelo pereč že danes. To je najočitneje na Kitajskem, ki ima uradnih internetnih naslovov skupno manj kot univerza v ameriškem Stanfordu. Zato zanje prehod na IPv6 ni le želja, temveč nuja. Problem je v tem, da je preostanek sveta, na čelu z ZDA, na tem področju "zaspal". Po oceni naj bi bilo leta 2010 na novem naslovnem področju pripravljenih le okoli 30 % vseh ponudnikov storitev. Cena prehoda pa je astronomska - vsaj 75 milijard dolarjev.

*

Se še spominjate treh zakonov robotike, ki jih je zapisal Isaac Asimov v svojih znanstveno-fantastičnih zgodbah (robot ne sme poškodovati človeka, robot mora ubogati človeka, robot mora zaščiti svoj obstoj)? Sodeč po nekaterih vesteh, japonsko gospodarsko ministrstvo resno razmišlja o uvedbi čisto pravega zakona, ki bi nekako reguliral varnostne mehanizme robotov naslednjih generacij. Robotika je namreč na Japonskem precej bolj razvita in priljubljena kot drugod po svetu, tudi v domačem okolju. Dokaz več, da se domala vsaka znanstveno-fantastična (poudarek na prvem) zgodba prej ali slej spremeni v resničnost.

Največja nevarnost za Microsoft je, da se postavi proti svojim dosedanjim partnerjem. S tem si lahko naredi globalnega nasprotnika, ki je nekaj velikostnih razredov večji od vseh dosedanjih tekmecev.