Sodobne tovarne stopajo iz »izolacije«
Internet stvari je ključna komponenta industrijske in proizvodno orientirane preobrazbe.
Če gre soditi po podatkih družbe IDC, proizvodna podjetja močno vodijo pred drugimi panogami pri naložbah v rešitve s področja interneta stvari. Transport, ki se uvršča na drugo mesto, namreč vlaga več kot dvakrat manj milijard (v poljubni svetovni valuti). Sodobna proizvodnja bo vsaj do leta 2020 še naprej vodilna pri projektih, ki bodo vključevali internet stvari. Posebej aktivna na tem področju je azijsko-pacifiška regija, kjer najrazličnejši izdelovalci za strojno in programsko opremo, povezljivost in druge storitve s področja interneta stvari porabijo kar tretjino svojih sredstev, namenjenih razvoju poslovanja. Razlogi, zakaj prav proizvodna podjetja vodijo pri uvajanju rešitev interneta stvari, so različni. Nekaj prispeva že zgodovina, saj podjetja razumejo, da gre za naslednjo industrijsko revolucijo, večina razlogov pa je povsem praktičnih in racionalnih. Uspešni projekti s področja interneta stvari hitro upravičijo naložbe, saj bodisi podjetjem ustvarijo veliko konkurenčno prednost bodisi znatne prihranke. Takšne projekte najpogosteje spremljajo visoka učinkovitost v navezi z močno avtomatizacijo, usmerjenost k stranki ter podatkovno povezovanje v celotni verigi vrednosti, ki prinaša nove vire prihodkov. Vse našteto strokovnjaki označujejo kot digitalno preobrazbo v proizvodnji.
Ima internet stvari brata dvojčka?
Zdi se že tako. Ob podrobnejšem preučevanju koncepta industrija 4.0 namreč ob opisu kibernetsko-fizičnih sistemov najdemo zelo podobne lastnosti kot pri rešitvah s področja interneta stvari. Prisotnost naslova IP v izdelku pač pomeni, da se zna ta predstaviti omrežju in drugim napravam, to pa je tudi temeljni kamen interneta stvari. Vsi kibernetsko-fizični sistemi so prav tako opremljeni z najrazličnejšimi senzorji in zahtevajo zanesljivo povezljivost, če naj v praksi dokažejo svojo vrednost (in kontekst). Internet stvari sestavljajo stvari, ki znajo tako ali drugače zajemati podatke in jih z določenim namenom/ciljem pošiljati naprej. Odvisno od stvari in njene namembnosti tako lahko zajemajo podatke o lokaciji, premikanju, temperaturi, prisotnosti »tega ali onega«, »zdravstvenem stanju« naprav, seznam možnosti je praktično neskončen. Vsi tako zajeti in zbrani podatki pa predstavljajo šele začetek, resnična vrednost se začne kazati šele, ko podjetja te podatke analizirajo in na njihovi podlagi (ustrezno) ukrepajo. Kibernetsko-fizični sistemi pa znajo podobno kot nekatere naprave interneta stvari tudi sprejemati podatke in ukaze, gre vendarle za nekakšne povezane objekte.
Prepleteni in povezani
Proizvodnja očitno zajema veliko vrst izdelkov, postopkov, procesov in številne dejavnosti, sestavne dele, stroje, ljudi, partnerje, informacijske sisteme itd. Gre za veliko »gibljivih delov«, ki so potrebni, da neka surovina dobi podobo končnega izdelka. Sodobna proizvodnja je zato vedno tesneje povezana z dobavnimi verigami, logistiko in transportom. Če gledamo na proizvodnjo kot industrijsko proizvodnjo v katerikoli izmed faz, kjer se surovine spreminjajo v proizvode ali pa se (pol)izdelki uporabljajo za sestavo drugih izdelkov, je jasno, da imamo opraviti z velikanskim in prepletenim svetom. Gre za področje, kjer je zahtevana tesna integracija informacijske in operativne tehnologije.
Ključen je celovit pristop. Prav zato proizvodnih podjetij že dolgo ne zanimajo več zgolj stroji in montažne linije, temveč vodstva informatike »gnjavijo« z zahtevami po uvedbi višje stopnje informatizacije ter napredne analitike, tehnologe pa z idejami o robotih. Možnosti za povezovanje interneta stvari s povezovanjem fizičnega in digitalnega resnično ne manjka. Različne naprave, kot so stroji, druga proizvodna sredstva in različni objekti (v neproduktivnem smislu), skupaj s proizvodnimi procesi postanejo del velikanske informacijske mreže. V njej pretakanje podatkov vpliva ne le na sam nastanek in prodajo izdelkov, temveč tudi na nove poslovne modele (pretežno storitvene). Podjetje ABI Research napoveduje, da bo industrija leta 2017 poskrbela za 13 milijonov novih žičnih in brezžičnih povezav in tako razsežnost industrijskega interneta povečala na 66 milijonov povezanih naprav. V naslednjih letih bo šlo še hitreje, saj naj bi bila povprečna letna stopnja rasti do leta 2021 18 milijonov novih povezanih naprav v proizvodnih podjetjih.
Naraščajoča kompleksnost
Interneta stvari ne gre obravnavati le z vidika povezane oziroma pametne tovarne, te tehnologije podjetjem pridejo še kako prav pri naprednem upravljanju objektov in sredstev, spremljajo lahko rešitve s področja varnosti pa tudi logistike, skrbijo za postavitev lastnih ekosistemov itd. Tehnologije, ki prek najrazličnejših senzorjev in povezljivosti bdijo nad praktično vsem, tudi obnašanjem uporabnikov izdelkov, in obiskovalci spletne strani podjetja sestavljajo celoto, ki jo je nemogoče upravljati ročno ali s programom za preglednice. Številne povezave in odvisnosti ter integracije na videz nepovezljivega višajo kompleksnost upravljanja. A prav zato tisti, ki takšno poslovanje obvladujejo, žanjejo najboljše rezultate.
