Slovenska scena AR/VR
Področje navidezne in obogatene resničnosti se morda zdi majhna tržna niša, a imata presenetljivo veliko število privržencev, tudi v Sloveniji. Ne samo med ljubitelji iger, ki najbrž še naprej ostaja največje področje rabe navidezne resničnosti, temveč tudi v podjetjih, izobraževalnih in raziskovalnih institucijah.
Eden takih primerov je mednarodni projekt ThinkXR, ki je usmerjen v predvsem v raziskave področja rabe navidezne in obogatene resničnosti na področju izobraževanja. Kot glavni cilj ima pripravo kurikuluma in raziskavo novih modulov poučevanja na področju obogatene in navidezne resničnosti, ki je v Evropi prepoznano kot ena izmed ključnih novih digitalnih tehnologij.
Mednarodni projekt vključuje Šolski center Slovenske Konjice-Zreče, Tehnološki park Ljubljana, Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani, Fakulteta za management na Primorskem, podjetja Hashnet in Unior ter Norveško univerzo za znanost in tehnologijo (Norwegian University of Science and Technology (NTNU)).
V okviru projekta so bile opravljene številne študije rabe, ki segajo od novih načinov hibridnega poučevanja do novih načinov pridobivanja znanj, na primer pri modeliranju, pripravi večpredstavnih vsebin, simulacijah in na drugih področjih rabe, kjer navidezni svet olajša predstavitev, uporabo in delitev vsebin. Za podporo projektu je bilo opravljeno kar nekaj delavnic, odprtih za javnost, še zlasti za podjetja in druge institucije, nekaterih sem se udeležil tudi sam.
Zlasti delavnica v Tehnološkem parku Ljubljana me je presenetila tako glede vsebine kot števila udeležencev. Na srečanju se je zbralo nekaj manj kot sto udeležencev, kar je za tako nišno področje presenetljivo veliko število ljudi. Med njimi niso bili zgolj udeleženci projekta in študentje, temveč (pohvalno) tudi številni predstavniki podjetij, ki razumejo potenciale in iščejo dobre prakse rabe povečane ter obogatene resničnosti v praksi. Med številnimi razgovori se da videti, da so to zlasti podjetja, ki iščejo načine simulacije in vizualizacije v proizvodnih in logističnih procesih, pa tudi tista, ki na rešitve AR/VR gledajo kot na pripomočke pri konstrukciji in načrtovanju.
Presenetljivo je tudi število pilotskih projektov (PoC – proof of concept), ki so jih predstavili tako podjetja kot posamezniki. Predvsem med mlajšimi udeleženci pa smo z veseljem zaznali navdušenje nad samo tehnologijo. Zanimivo, ne samo med tistimi, ki sodijo v ožja ali »naravna« področja rabe tehnologij AR/VR, kot so računalničarji in inženirji, temveč po tovrstnih orodjih segajo tudi umetniki, ustvarjalci vsebin, celo športniki. Zanimivo, presenetljivo in spodbudno.
Eden izmed rezultatov projekta je tudi prvo namensko izobraževanje, 40-urna XR akademija, kjer se je izobrazila prva generacija ustvarjalcev za okolje VR/AR. Še več, Fakulteta za aplikativne vede (VIST) je nedavno napovedala novo študijsko smer Vzporedne resničnosti, ki jo bodo začeli izvajati v študijskem letu 2024/25. Triletni šolski program bo prinesel prve diplomirane kreatorje in kreatorke vzporednih resničnosti.
Tehnološki park Ljubljana ima v svojem okviru že danes poseben laboratorij, XR Lab, sami mu pravijo »stičišče virtualne in obogatene resničnosti za ustvarjanje prebojnih idej«. Upravljajo ga v sodelovanju s podjetjem Infomediji, ki razvija programsko opremo za področje VR za stranke po vsem svetu. Podjetje združuje že okoli 200 strokovnjakov z različnih področij, od programiranja v okolju Uniity do priprave obogatenih vsebin. Prav tu nastaja platforma DeoVR, večpredstavna spletna platforma za vsebine, namenjene virtualni resničnosti, prostorskim posnetkom, posnetkom 3D v najvišji kakovosti, ki jo uporabljajo uporabniki po vsem svetu.
Vse skupaj daje vtis, da se v Sloveniji razvija lepa skupnost različnih deležnikov, celo z različnih strokovnih področij dela, ki presenetljivo hitro usvaja veščine navidezne in obogatene resničnosti, saj bo ta morda v prihodnje imela bistveno večji pomen kot doslej. Pri tem ne gre zgolj za sledilce, temveč razvijalce in avtorje, ki so pravzaprav v vrhu svetovnega razvoja in s pridom izkoriščajo priložnosti, ki jih prinaša ta niša na svetovnem trgu.
