Problem "AppStorov"
Med številnimi novostmi, ki jih v naše vsakdanje življenje vnašajo mobilne naprave, je tudi nova uporabniška izkušnja, povezana z nameščanjem in nadgrajevanjem programske opreme. Spletne prodajalne programske opreme (AppStori) po eni strani poenostavljajo življenje uporabnikov, po drugi pa potencialno omejujejo svobodo in zaslužek neodvisnih izdelovalcev programske opreme. Celoten koncept pa se bo, kot kaže, zelo hitro preselil z mobilnih naprav tudi na navadne osebne računalnike.
Vsakdo, ki se je po letih puljenja las in izgubljanja časa zaradi nakupa, neskončnih nameščanj in nadgrajevanj programske opreme na osebnih računalnikih v zadnjih časih srečal s konceptom spletnih prodajaln aplikacij na mobilnih telefonih, je bil najbrž šokiran. V pozitivnem smislu. Sodobne mobilne naprave dokazujejo, da je lahko vse skupaj le stvar nekaj preprostih klikov in nekaj sekund izgube časa.
Spletne trgovine aplikacij rešujejo več problemov na en mah. Najprej zadeve okoli same prodaje. Prek spleta je pač mogoče hitreje kupiti kot v še tako bližnji trgovini. Poleg tega ponudnik spletne trgovine zagotavlja resnost in varnost plačilne transakcije, pogosto tudi povračilo kupnine v primeru pripomb.
Druga težava, ki jo rešujejo trgovine, je avtomatizacija postopka namestitve. Uporabniki ni treba narediti domala ničesar, saj se vse zgodi samodejno ob pritisku na tipko za plačilo. Na ta način so skoraj povsem odpravili napake pri nameščanju, kar se še vedno dogaja zelo velikemu številu uporabnikov.
Tretjič, ker spletna trgovina zdaj ve, da imamo nameščeno posamezno aplikacijo, je precej lažje slediti in nameščati popravke. Spletna trgovina obvesti o novi različici programa in postori vse, kar je treba, da bomo imeli vselej novo različico. Če to primerjamo z izkušnjo na osebnih računalnikih, je povsem nekaj drugega. Res je, Microsoft ima svoj servis za posodobitve, vendar ta dela le z Microsoftovimi programi. Pri večini izdelkov pa smo prepuščeni lastni doslednosti, da občasno preverimo obstoj nove različice. Če tega ne naredimo, lahko naletimo na nove težave, denimo ranljivost za internetne napade.
Četrtič, spletne trgovine obenem zagotavljajo pozitivno cenzuro (no, v Googlovi zaenkrat to ne drži). To pomeni, da so prek njih dosegljivi le programi, ki ustrezajo določenim standardom, denimo varnostnim, prodajalec pa jamči za združljivost z okoljem, ki ga imamo na svoji napravi. S tem so odpravili pomemben vir trojancev, virusov in še česa.
Skratka, koncept je tako mikaven, da skoraj zagotovo ne bo ostal zgolj v domeni mobilnih telefonov in tabličnih računalnikov. Prvi se je zganil Apple, ki zaradi uspeha na iPhonih in iPadih na namizne Mace prinaša Mac App Store, spletno trgovino, v kateri bomo lahko na enak, zgoraj opisani način kupovali, nameščali in nadgrajevali programsko opremo za priljubljene Mace. Prve informacije o prihajajočem operacijskem sistemu Windows 8, ki ga bo Microsoft pripravil čez okoli dve leti, nakazujejo, da bo spletna prodajalna ena največjih novosti tudi v svetu z Okni.
Doslej vse lepo in prav. Kdo si tega ne bi želel. Pa vendar - za vsak rešen problem nove spletne trgovine aplikacij odpirajo enega ali več novih. V ozadju je dobro premišljena strategija izdelovalcev, ki utegne bistveno spremeniti trg programske opreme.
Dejstvo je, da spletne trgovine aplikacij režejo iz prodajne verige posrednike, kot so trgovine, uvozniki, zastopniki in podobni, ki so se dolga leta preživljali zgolj s tem. Toda stvar je še hujša - neodvisnim izdelovalcem programske opreme vsiljujejo prodajne pogoje, pri katerih nimajo pravice drugačnega mišljenja. Poglejmo samo Apple - pri vsaki prodani aplikaciji si vzame 30 % (!!!) provizije. Če se s tem ne strinjaš, te praktično ni, saj drugega kanala Apple na svojih napravah iOS ne dovoljuje.
Princip delovanja v spletnih trgovinah drugih izdelovalcev za zdaj ni tako oster, a vsi si prizadevajo, da bi prišli tja, kamor je stopil Apple. Si mislite? Peščica ponudnikov bi si želela prilastiti 30 % vsega prometa z aplikacijami. Res je, tudi doslej so bile provizije za prodajno mrežo, a upam si trditi, da tej že lep čas ni bilo namenjenih 30 % prihodkov.
Pa težave niso samo v požrešnosti velikanov. Prej sem pisal o pozitivni cenzuri, je pa tudi negativna. Če aplikacija iz nekega razloga ni pogodu lastniku trgovine (denimo, da je izdelek konkurenčen), ga ta preprosto ne odobri.
Potem so tu še povsem praktične težave. Kako na tovrstni način prodajati aplikacije pravnim osebam? Pri večini dosedanjih trgovin je nakup vezan na posameznika, njegovo kreditno kartico. Kaj pa, če podjetje želi kupiti storitev brez uporabe kartice, s klasičnim predračunom in plačilom?
Nazadnje pa moti še en vidik spletnih trgovin aplikacij. Zbiranje podatkov o nakupih pove marsikaj o samem uporabniku. Ponudnik trgovine s tem dobi dragocene osebne podatke in predvsem navade, ki jih lahko uporabi za tretje namene.
Spletne trgovine aplikacij so kljub vsemu odlična zamisel, vendar bo treba najbrž v prihodnje brzdati apetite lastnikov - če ne drugega, z zakonodajo. Denimo tako, da mora biti na posamezni platformi možnost vzpostavitve in priključitve na alternativne trgovine. To bi vsekakor koristilo konkurenci in znižanju cen, mar ne?
"Spletne trgovine aplikacij neodvisnim izdelovalcem programske opreme vsiljujejo prodajne pogoje, pri katerih nimajo pravice drugačnega mišljenja. Apple si pri vsaki prodani aplikaciji vzame 30 % (!!!) provizije. Če se s tem ne strinjaš, te praktično ni."
