Objavljeno: 26.2.2008 00:56 | Avtor: Jure Forstnerič | Monitor Februar 2008 | Teme: foto, nenehni testi

Olympus E-3

Japonski Olympus je že od nekdaj znan po razmeroma majhnih in kompaktnih aparatih in tako je bilo tudi v času klasične, analogne fotografije. Sredi 60. let prejšnjega stoletja so, recimo, predstavili zrcalno-refleksni aparat polovičnega formata, pri katerem je lahko fotograf na navaden 35 mm film posnel dvakrat toliko fotografij kot sicer. Tudi v digitalni dobi so predstavili sistem SLR, katerega srce so manjša tipala, kot jih uporablja katerikoli drugi izdelovalec SLR. Imenuje se sistem štirih tretjin (4/3) in hkrati opisuje tako omenjeno velikost tipal kot razmerje stranic (spomnimo se, da imajo drugi aparati SLR razmerje stranic 3 proti 2). Z novim modelom E-3 je Olympus dobil odločnega zastavonošo.

Ko novi Olympus vzamemo v roke, vidimo, da gre za aparat, ki počasi že sili razred više od modelov, kot so Nikonov D300, Canonov EOS 40D ter Sonyjeva Alpha 700. Aparat ima med naštetimi najmočnejše in najboljše ohišje in to je tudi njegova največja odlika. E-3 je namreč odporen proti prahu, vremenskim vplivom (z določenimi objektivi lahko brez težav slikamo tudi v hujšem nalivu), snegu, preživi pa tudi kak padec na tla. Je pa zaradi tega med težjimi aparati v svojem razredu. Dobro sede v roko, tudi razporeditve tipk se hitro navadimo. Zanimivo, da so se odpovedali namenskem vrtljivemu kolescu za izbiro programa slikanja; tega zdaj izberemo z držanjem tipke in hkratnim vrtenjem enega izmed nastavitvenih kolesc. A odločitev sploh ni napačna, saj imamo na voljo le pet programov: avtomatika zaslonke, avtomatika časa osvetlitve, ročni način, samodejni način ter t. i. "program".

Zanimivost aparata je tudi uporaba vrtljivega zaslona, kakršnega poznamo s Canonovih kompaktnih aparatov serije S. Stvar je uporabna pri slikanju z nenavadnih zornih kotov, hkrati pa lahko obrnemo zaslon proti aparatu in ga tako zavarujemo. Kompromis pa je najmanjši zaslon v razredu (vsaj med novimi aparati, diagonala meri dva palca in pol) in razmeroma majhna ločljivost (vsaj v primerjavi s Sonyjem in Nikonom) 230.000 pik. Tipalo premore dobrih 10 milijonov pik, kot pri drugih aparatih standarda štirih tretjin se goriščnica v primerjavi s standardnim 35 mm formatom podvoji. Stabilizator je vgrajen v ohišje, za otresanje prahu s tipala pa skrbi nov protiprašni sistem. Kot pri cenejših hišnih modelih E-510 in E-410 imamo tudi tu živi ogled slike, imenovan "live view".

Pri Olympusu poudarjajo tudi nov sistem ostrenja, ki je po njihovih besedah najhitrejši na svetu (podatek naj bi veljal oktobra lani in s priloženim objektivom). Vsekakor gre za nadvse hiter sistem, tudi v svetlobno slabših razmerah se dobro znajde. Hitrost zaporednih fotografij je sicer dobrih pet slik na sekundo, a to je kljub vsemu manj od hitrosti, ki jo zmore Canonov EOS 40D.

E-3 je odličen in zmogljiv aparat, ki brez težav prenese tudi bolj grobo rabo. Dobro ohišje in hitro ostrenje bodo znali ceniti tudi bolj profesionalni uporabniki, s katerimi se aparat spogleduje tudi po ceni.

Hitrost in natančnost ostrenja nam pomagata ujeti sicer hitro minljive trenutke.