Nikon L330
Nikonov L330 je fotoaparat presežnikov v svojo smer, pa čeprav tokrat ne govorimo o najvišji fotografski kakovosti v svojem razredu, niti o izdatnih ročnih nastavitvah (prej nasprotno). Res je, da zuma ni malo, a ga kljub temu ni mogoče neposredno primerjati praktično z nobenim izmed priljubljenih tovrstnih »konkurentov«. Njegova posebnost je to, da ne predstavlja neposredne konkurence Canonovi zmogljivejši vrsti modelov SX, niti tisti ugodnejši, saj prihaja nasproti kupcem, ki želijo zares enostaven aparat, ki dobro sede v roke in je obenem optično zmogljiv. Poleg tega je danes tudi eden redkih, ki niso opremljeni z litijevim akumulatorjem, saj sprejme štiri baterije vrste AA. Seveda lahko uporabimo tudi akumulatorske, a manj vestni bodo cenili, da jih lahko nadomestijo s klasičnimi, kadar pozabijo napolniti prve.
Ohišje aparata je kljub zelo ugodni ceni zasnovano dovolj kakovostno, da se aparata ne sramujemo tudi, ko ga posodimo prijatelju, saj ima dobro gumirano držalo na sprednji strani, pa tudi palec udobno počiva.
Največja razlika med tem aparatom in drugimi podobno oblikovanimi modeli pa je ravno upravljanje, saj vajeti vselej raje prepušča avtomatiki in ne ponuja ročnih načinov osvetlitve. Omogočen je sicer način Program, ki dopušča nastavitev beline in občutljivosti ISO, nekoliko pa smo pogrešali vsaj eno tipko, ki bi do njiju omogočala takojšen dostop. Vendar takemu aparatu to težko zamerimo, saj so nastavitve sicer zares skope in ne omogočajo niti spremembe načina ostrenja ali izbire osvetlitve.
Njegov najprivlačnejši del strogo nasprotuje programski zasnovi in je nedvomno zmogljiv objektiv, ki ponuja izjemen široki kot in kar 26-kratno povečavo. Najširše območje se začne pri kar 22,5 mm! Njegova optična stabilizacija je glede na ceno dobra, zumiranje pa ponuja le eno stopnjo hitrosti in je razmeroma glasno. To postane posebej moteče pri zajemanju videa, čeprav se približevanje takrat nekoliko upočasni.
Video je sicer presenetljivo dobre kakovosti, čeprav je najvišja omogočena ločljivost le 720 vrstic. Ločljivost sicer ni premajhna, a se tisti aparati, ki ne ponujajo polne visoke ločljivosti, velikokrat slabše odrežejo.
Rezultati izdelkov (predvsem barve) na vgrajenem zaslončku velikokrat ne prepričajo, zato smo sprva nekoliko dvomili tudi o kakovosti tipala, ki je tokrat vrste CCD. A ogled na računalniškem monitorju razkrije, da so rezultati, ki jih pričara tipalo z 20 megapikami, povsem sprejemljivi, še celo pri najvišji občutljivosti ISO 1600. Res pa je, da se ne more primerjati z aparati, ki imajo trenutno zmogljivejša tipala CMOS, kakršen je tokrat preizkušeni L830. Veliko bolj bi si tako želeli tipalo manjše ločljivosti z manj šuma.
Gre za zelo zanimiv izdelek glede na ceno, predvsem za tiste, ki se nimajo namena resneje ukvarjati s fotografijo, temveč poleg telefona potrebujejo še napravo, ki jim omogoča optično povečavo in široki kot. Zanimivo pa je, da se v Nikonu niso odločili za enostavnejšo različico menujev, takšno, kot jo ponujajo njihovi žepni ali pa celo otroški modeli.
Nikon L330
Razred: Kompaktni.
Efektivna ločljivost tipala: 20,2 milijona pik.
Tehnične lastnosti: Objektiv 22,5–585 (35 mm. ekvivalent); svetlobna jakost 3,1–5,9; ostrenje 1 cm (makro)–neskončno; domet bliskavice 5 m; ISO: samodejno ali ročno (80–1600).
Prodaja: www.nikon.si.
Cena:180 EUR.
❚❚❚❚❚❚❚❚❚❚ Tehnična zmogljivost
❚❚❚❚❚❚❚❚❚❚ Kakovost fotografije
❚❚❚❚❚❚❚❚❚❚ Zasnova aparata
✓ Široki kot, razpon objektiva, cena.
✗ Zelo malo nastavitev, šum pri slabi svetlobi in pretirana ločljivost tipala.
