Nikon D80
Pred letom in pol so v Nikonovi ponudbi digitalnih SLRjev predstavili izboljšan D70s, a večino lastnikov starejšega D70 ni ravno prepričal v zamenjavo fotoaparata. Razlik med njima je bilo pravzaprav malo. Izboljšan je bil avtofokus, povečan pregledovalnik LCD, še nekaj dodatnih popravkov pa je bilo prej lepotne narave kot ne. Šele letos na sejmu Photokina smo dočakali pravega naslednika, ki je upravičeno tudi prevzel novo, višjo številko. Ta je še vedno namenjen resnejšim amaterskim fotografom in medtem ko vstopni model še naprej ostaja D50, so zahtevnejšim uporabnikom namenili novi D200, profesionalcem pa ostajata preverjena D2X in D2Hs.
Konec letošnjega leta si bomo prav gotovo zapomnili po pravi poplavi novih digitalnih SLRjev za resnejše amaterske fotografe. Vsem je skupna značilnost tipalo z 10 milijoni pik, vgrajeno odpravljanje prahu, sistem proti tresenju in nizka cena okoli 200 tisočakov za ohišje ali še nekaj več za izvedbe z dodatnim priborom. Prvi so tak digitalni SLR predstavili v Sonyju, kmalu pa so sledila tudi druga podjetja. Nikonov D80 je med novimi digitalnimi SLR z 10 milijoni pik, namenjenimi zahtevnejšim amaterskim fotografom, najdražji. Z dodatnim objektivom 18-70 ali 18-135 je cena za skoraj četrtino višja od konkurentov. Res je, da za ta denar dobimo zelo dober fotoaparat z zelo dobrim objektivom, vendar brez protiprašnega sistema ali sistema proti tresenju, ki postajata obvezna dela opreme digitalnega SLRja. Kako ga bodo kupci kljub visoki ceni in močni konkurenci sprejeli, pa bo seveda pokazal čas.
Ohišje modela D80 sledi utečeni tradiciji Nikonovih modelov z odlično robustno izdelavo in dobro lego v roki, s pregledno postavljenimi gumbi za upravljanje, manjšim informativnim zaslončkom na vrhu in LCD pregledovalnikom na zadnji strani. Ta je zdaj večji in meri 6,3 cm po diagonali z ločljivostjo 230.000 pik. To pravzaprav postaja običajna mera pregledovalnikov LCD pri digitalnih SLRjih. Opazen je tudi izboljšan okular, ki pri starejšem modelu ni ravno blestel, in pohitrena njegova zatemnitev. Skrajšali so tudi čas zakasnitve proženja ter izboljšali sistem avtofokusa prek enajstih točk. Na levi strani so na voljo priključki za zunanji prožilec, USB, video izhod in možnost dodatnega napajanja, na desni pa so, kot je v navadi, vratca za dostop do pomnilniške kartice. Fotoaparat zapisuje posnetke na kartice SD, kar je gotovo nenavadna odločitev, čeprav podpira tudi kartice SD-HC zmogljivosti 4 GB in več. Ne nazadnje lahko zdaj priklopimo tudi dodatno držalo z dvema akumulatorjema.
Največ sprememb je v elektronskem delu fotoaparata. To so večinoma povzeli po modelu D200. Vgrajeno ima tipalo z 10,2 milijona pik velikosti 23,6 × 15,8 milimetra, pri katerem povečava goriščnice ostaja pri faktorju 1,5. Procesorski del brez težav poskrbi za nemoteno delovanje. V seriji lahko zdaj poslikamo okoli 100 posnetkov v formatu JPG in 6 v RAW, zaporedno pa tri posnetke na sekundo. Čas je nastavljiv od 30 s do 1/4000 s, sinhronizacija bliskavice pa pri skromnih 1/200 s. Čas zagona je zanemarljivo kratek, nemoteče je tudi zapisovanje, branje in pregledovanje posnetkov. Avtomatska nastavitev beline nas je pri svetlobah z različnimi barvnimi temperaturami tudi tokrat včasih razočarala. Kljub temu je posnetek zelo dober, s širokim izborom nastavitev si ga lahko brez težav prilagodimo. Menuji za nastavljanje fotoaparata so prijetno posodobljeni in razdeljeni v pet skupin. Pri vsaki nastavitvi je na voljo tudi pomoč, kar izbiro nastavljanja še olajša. Med običajnimi nastavitvami za kakovost posnetka je zdaj na voljo tudi skupina orodij za popravljanje zajetih posnetkov. Na voljo je sedem različnih postopkov in filtrov, s katerimi popravimo posnetek, ki ga fotoaparat shrani kot novega. Med njimi prav gotovo izstopajo D-lightning za posvetlitev temnejših delov, popravljanje barv in retuša rdečih oči. Zelo zanimiva je tudi nastavitev največje vrednosti ISO in najdaljšega časa, kar omogoča fotoaparatu s kombinacijami obeh izbrati ustrezno nastavitev fotografiranja. Kot smo vajeni že pri D200, lahko natančno spremljamo napolnjenost baterije, ki ponavadi zadošča za dolgotrajno fotografiranje.
Nikon D80
Kaj: Zrcalnorefleksni digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi.
Ločljivosti: 3872 x 2592, 2896 x 1944, 1936 x 1296.
Tipalo: Efektivno 10,2 milijona pik.
Velikost in vrsta tipala: 23,6 × 15,8 mm, CCD, faktor povečave goriščnice 1,5.
Izdeluje: Nikon, www.nikon.com.
Prodaja: Grafo.
Cena: 234.990 tolarjev (ohišje), 319.990 tolarjev (z objektivom AF-S DX 18-70mm F/3,5-4,5G), 319.990 tolarjev (z objektivom AF-S DX 18-135 F/3,5-5,6G).
Za: Ločljivost, hitrost, ohišje, kakovost posnetka, dodatne funkcije.
Proti: Cena, tu in tam nenatančna avtomatska nastavitev beline.
