Menjava vodilne platforme

Ob branju zadnjih poslovnih rezultatov družbe Intel bi lahko brez težav zatrdili, da je s to družbo vse v najlepšem redu. Letni promet 54 milijard dolarjev, čisti dobiček 12,9 milijarde. Sami rekordi. Toda vodstvo družbe najbrž kljub vsemu zaskrbljeno zre v prihodnost. Ultrabookom, ki naj bi oživili zanimanje za PC platformo, nekako ne uspe poleteti, vsaj ne tako močno kot izdelkom družb Apple in Google. Še bolj skrb vzbujajoče novice pa prihajajo z Daljnega vzhoda, kjer se izdelovalci računalnikov vse bolj pritožujejo nad cenami in zdaj že javno pozivajo družbo Intel, pa tudi AMD, naj znižata cene. Več kot očitno je, da je ARM s svojo strategijo tisti, ki žanje v zadnjem času največji uspeh. Kolikšna je resnična razlika v cenah sestavnih delov v velikih količinah, ne ve nihče, saj so dobro varovana skrivnost. Ali se res lahko zgodi, da bi bil Intel ob prestol? Po dolgih desetletjih prevlade se zdi, da je kaj takega prav zdaj najbolj mogoče.

17. 2.

Tega, česar ne bodo naredile nižje cene, utegnejo narediti patenti. Izdelovalci Ultrabookov utegnejo imeti v prihodnje težave tudi zaradi najnovejšega patenta, ki so ga nedavno podelili družbi Apple. Pod smešnim imenom "ornamentalna oblika" se skriva skica vsem dobro znanih računalnikov MacBook Air. Kaj točno načrtuje Apple, še ni znano, so pa s Tajvana prišle novice, da je pred nekaj meseci Apple pritiskal na družbo Asus, naj neha izdelovati prenosnike Zenbook, češ da so preveč podobni Airom. Seveda vsi izdelovalci ne posnemajo te oblike, toda manevrski prostor se kljub temu krči. Tudi zato menda nekateri ultrabooke prodajajo celo pod ceno, a je ta po mnenju analitikov še vedno previsoka, da bi stresla trg.

14. 2.

Zavrtimo čas za pet let v prihodnost. Cisco trdi, da bo leta 2016 po svetu v rabi okoli 8 milijard mobilnih naprav, ki bodo povečale količino internetnega prometa kar za 18-krat. Skupno naj bi prek mobilnih naprav na mesec prenesli 10,8 eksabajtov (EB=108 bytov) podatkov ali 130 eksabajtov na leto. Koliko je to? Ekvivalent 33 milijardam vsebin današnjih nosilcev DVD. Po ocenah naj bi 60 % teh naprav ustvarilo več kot 1 GB ali več podatkov na mesec. Če bo konec letošnjega leta povprečna hitrost prenosa pri mobilnih napravah 1,8 Mb/s, bo čez pet let poskočila na 5,2 Mb/s. Pa bo dovolj frekvenčnega prostora, da bomo dosegli tako rast?

6. 2.

Vzpon 3D tiskalnikov analitiki napovedujejo že dalj časa, a vsak dan izvemo za novo zanimivo področje rabe. Nedavno so tako 83-letni pacientki vsadili prvo protetiko, spodnjo čeljust, ki so jo "natisnili" s posebnim 3D tiskalnikom. Čeljust, ki so jo oblikovali na računalniku s prostorskim odčitkom naravne kosti, so naredili z nanašanjem drobnih delcev iz titana, ki so jih nato "utrdili" z natančno vodenim laserjem. Končni izdelek je bil nared v samo nekaj urah, dosedanje metode za umetne vsadke pa so za to potrebovale več dni. Natisnjena čeljust je rahlo težja od izvirnika, a je gospa brez težav govorila in požirala že naslednji dan po operaciji.

8. 2.

Kljub temu da grafične procesorje danes vse pogosteje vgrajujejo v isto vezje kot centralne procesne enote, ti čipi večinoma še vedno delujejo pretežno neodvisno, oziroma za ločene naloge. Kaj pa bi se zgodilo, če bi si delili več procesnih nalog? Na državni univerzi Severne Karoline so razvili program, kjer večino računskih opravil prevzame GPU (pri teh so nedvomno hitrejši), CPU pa je uporabljen za vnaprejšnje nalaganje in vnaprejšnjo obdelavo podatkov. Rezultat? Povečanje zmogljivosti za 21,4 %, zgolj z uporabo modificirane programske opreme. Kdo je rekel, da iz današnje strojne opreme ni mogoče iztisniti še kaj več?

15. 2.

Tim Cook, prvi mož družbe Apple, je na nedavni investicijski konferenci postregel z zanimivo statistiko: Apple je potreboval 22 let, da bi prodal 55 milijonov računalnikov Mac. Da bi prodali enako število predvajalnikov iPod, je potreboval le še pet let, 55 milijonov telefonov pa je prodal v približno treh letih. Toda rekorder je tablica iPad - 55 milijonov so jih prodali v precej manj kot dveh letih. Se morda še sprašujete, kaj so danes prioritete družbe Apple?

14. 2.

2012 naj bi bilo leto dokončnega prihoda tehnologije NFC in digitalnih denarnic. Google naj bi imel pri tem glavno vlogo. Toda pol leta za tem, ko je predstavil storitev Google Wallet, spletni velikan še vedno ni našel kritične mase partnerjev (izdelovalcev naprav, telekomunikacijskih operaterjev, bank in trgovcev), da bi to lahko vsaj približno šteli za uspeh. Nedavno so morali storitev začasno celo ustaviti, da bi odpravili varnostno vrzel, ki bi lahko pripeljala do zlorab predplačniških kartic. Nekateri analitiki že ocenjujejo, da bi Wallet utegnil biti naslednji velik neuspeh družbe Google. Toda, pozor, NFC ni zamisel samo tega podjetja. Vse oči so zdaj uprte v Apple in Microsoft, ki bosta novosti na tem področju predstavila prav letos.

10. 2.

Telefoni so naprave za čez dan, tablice pa za zvečer in ponoči. To ugotovitev je objavila družba Zite, ki ponuja istoimenski program za združevanje novic na mobilnih napravah. Če bi sodili zgolj po prebiranju novic, je podnevi precej bolj verjetno, da bodo novice uporabniki prebirali po telefonih. Ko pa najdejo kaj več časa (zvečer, v postelji?), vzamejo v roke tablico in prebirajo vsebine na večjem zaslonu. To velja za telefone iPhone in tablice iPad, toda na drugih platformah ni najbrž prav nič drugače.

17. 2.

Se še spomnite afere Appla v povezavi z antenami in slabim sprejemom mobilnih signalov? To je zdaj v ZDA dobilo epilog v obliki zunajsodne (množične) poravnave, s katero lahko uporabniki od družbe dobijo bodisi 15 dolarjev ali pa brezplačno ohišje za telefon, ki delno odpravlja težave. To seveda velja za ZDA, drugod pa še ni jasno, kako je s tem. Je pa ta poravnava opomin vsem drugim izdelovalcem, ki v svojih reklamah in izdelkih obljubljajo čudesa, potem pa kupci ugotovijo, da je v resnici vse drugače. Nekateri analitiki menijo, da je le vprašanje časa, kdaj se bo kaka skupina potrošnikov spravila nad trditve o trajanju delovanja po enem polnjenju akumulatorjev, kjer zlasti pri sodobnih pametnih telefonih trditve izdelovalcev krepko odstopajo od realnosti.