Kaj bo gnalo digitalno preobrazbo v 2020?

Ali ste pripravljeni, da postanete bionična organizacija in dejansko združite delo ljudi ter strojev? Prav to bo namreč potrebno za doseganje naslednje ravni produktivnosti.

V IT-oddelkih zadnja leta niso vroča tema le podatki in računalništvo v oblaku, tudi umetna inteligenca v najrazličnejših pojavnih oblikah je še kako prisotna. Medtem ko lastniki zahtevajo bolj prilagodljivo in vitko poslovanje ter osredotočenost na razvoj, pa marsikje v oči bode podpovprečna produktivnost zaposlenih. Jim lahko tehnologija priskoči na pomoč? Vsekakor.

Sodelovanje človeka in stroja

Nihče več ne dvomi, da bodo digitalne inovacije ter tehnologije s področja umetne inteligence v prihodnje znatno spreminjale naša osebna življenja in delovna mesta v podjetjih. Bolj v prihodnost zazrta že iščejo načine, kako združiti zmogljivosti ter najboljše lastnosti ljudi in strojev. T. i. bionično podjetje bi lahko postalo organizacija prihodnosti. Med prednostmi tesnega sodelovanja človeka in stroja strokovnjaki izpostavljajo priložnosti za razvoj vrhunskih uporabniških izkušenj in odnosov s strankami, bolj produktivno poslovanje in drastično zvišanje stopnje inovativnosti.

Bionična podjetja seveda ne bodo nastala čez noč. Zanje bo treba najprej pripraviti teren. Če naj podjetja delujejo kot bionične organizacije, morajo poskrbeti za veliko digitalnih talentov, nove načine dela, digitalne platforme in seveda podatke. Pričakovano pa glavna ovira nastanku teh podjetij ne bo tehnologija, temveč ljudje in procesi. Ena izmed formul za uspeh v digitalno gnanem svetu se glasi 70 : 20 : 10 in pravi, da 70 odstotkov napredka pri digitalni preobrazbi prispevajo ljudje in procesi, 20 odstotkov izvira iz tehnologije in dodatna desetina iz algoritmov.

Ljudje, nadarjeni za tehnologijo, morajo ostati prilagodljivi, če naj še naprej razvijajo svoja znanja in sposobnosti. Te bodo še kako iskane v bionični eri. Ob omembi prebojnih in disruptivnih tehnologij večina pomisli na krčenje delovnih mest oziroma izgubo služb, saj naj bi stroji prevzeli vedno več dela, ki ga danes opravljamo ljudje. A namesto tega bi se morali tudi ljudje bolj osredotočati na to, kakšna znanja bomo potrebovali v prihodnosti (da ne bomo zastareli).

Dejstvo je, da operativni procesi pogosto ne potrebujejo posebnih znanj, zato je ljudi v njih relativno enostavno nadomestiti s stroji. Toda načrtovanje in inoviranje, ki vodita do novih procesov, pa potrebujeta človeške sposobnosti razmišljanja (in veliko znanj), zato je še kako pomembno, da ljudje ostajamo prilagodljivi ter nenehno razvijamo in širimo svoje sposobnosti.

Dodajanje znanj(a)

Večanje usposobljenosti zaposlenih je edino zagotovilo za nadaljnji razvoj in inovacije. Ljudje moramo pridobivati vedno nova znanja in širiti svoje sposobnosti. Vseživljenjsko učenje postaja nuja. Znanost, tehnologija, strojništvo, matematika – to so osnovne smernice, ki ji bomo morali krepiti vsi. Še posebej pa bomo potrebovali kibernetska znanja, robotiko, avtomatizacijo in umetno inteligenco, če naj ustvarimo prihodnost, v kateri bodo algoritmi in stroji delo opravljali namesto nas in bolje od nas. A to še ne pomeni, da bodo tisti, ki se ne bodo znašli v omenjenih kategorijah oziroma področjih, razvrščeni med umetnike. Umetnost posameznika bo v tem, da bo moral ugotoviti, v čem je dober, in svojo prednost razvijati naprej. Za kreativne posameznike se ni bati, saj bo svet tudi v prihodnje hlepel po še bolj intuitivnih uporabniških izkušnjah.

Prav vsi pa bomo v prihodnje potrebovali (še več) znanja, sodelovanja, komunikacije, reševanja izzivov in zagotavljanja uporabniške izkušnje. Preobrazba, digitalna ali analogna, je namreč nujna – tako za te, ki prihodnost ustvarjajo, kot za tiste, ki jo živijo.

Spreminjanje kulture organizacij

Tehnologija ni, ni bila in ne bo težava. Za doseganje vitkega in prilagodljivega ter v razvoj usmerjenega poslovanja bo treba največ sprememb opraviti pri ljudeh, zaposlenih, vodjih, vodstvu. Digitalna preobrazba ni tehnološki izziv, ampak organizacijski pa tudi družbeni. Tehnologija je le orodje, ki opolnomoči človeka, in prav nič ni narobe s tem, da neko delo počne stroj namesto človeka.

Najtrši oreh digitalne preobrazbe bo kultura posameznega podjetja, tj. kako doseči, da bomo vsi razmišljali in delali drugače, bolje, bolj konkurenčno. Tako kot tehnologijo namreč tudi človeka povozi čas, če ne dela na področju plemenitenja znanja. Prav zato je digitalna preobrazba proces, ki se nikoli ne zaključi – končanemu ciklu vedno znova sledi nov cikel izboljšav in optimizacij.