Iskanje rud in izguba časa
Družabna omrežja so sodoben pojav, ki zaznamuje rabo številnih sodobnih tehnologij. Vendar pa se moramo zavedati, da gre pri njih predvsem za zabavo in da so v poslovnem smislu bolj ali manj izguba časa.
Ena najbolj zabavnih novic, kar sem jih minule dni našel v spletu, mi je predstavila Spreadtweet (elliottkember.com/spreadtweet.html), odjemalca za Twitter, ki po videzu posnema program za urejanje preglednic in s tem olajša branje in pošiljanje lastnih kratkih sporočil o trenutnem počutju, zaužiti (in izločeni) hrani in nasploh svoji (ne)pomembnosti, brez strahu, da bi nas šef med službo zasačil in nam pokazal, da je Twitter predvsem izguba produktivnega časa, čeprav seveda nadvse zabavna.
Inovativno družabno omrežje za izmenjavo kratkih ščebetanj je v kratkem času postalo ena najbolj priljubljenih spletnih storitev, ki se ji ni mogla izogniti tudi slavna in v vse več medijih navzoča Oprah Winfrey. Ob tem moram omeniti še eno nadvse zabavno novico, ki se tiče prav prvega stika kraljice televizijskih oddaj za sodobne gospodinje in gospodinjce. Za svoj dokončen vstop v 21. stoletje si je v studio povabila kar internetnega strokovnjaka, ki pa mu ni uspelo preprečiti, da ne bi svojega deviškega pozdrava twitterski skupnosti izpisala s samimi velikimi črkami. Na spodrsljaj jo je opozoril nihče drug kot podobno slavni Shaquille O'Neal in s kratkim "@oprah ur caps r on, btw" dokazal, da se na sodobne komunikacijske poti razume nedvomno bolje.
Družabna omrežja so nedvomno fenomen, ki je zaznamoval zadnja leta. Vse več ljudi se ob pomoči globalnega omrežja in vse bolj pestre palete odjemalcev zanj lahko nemoteno druži in izmenjuje svoje poglede na svet tako rekoč v resničnem času. MySpace, Facebook kot vsenavzoča in npr. Qzone, Orkut ali Vkontakte.ru kot regionalno nekoliko bolj omejena družabna omrežja, so povezala ljudi s posodobljenim konceptom "domače strani", ki je nekoč zaznamovala vsakega spletnega pionirja, ki je kaj dal nase, danes pa so zgolj relikt "davne" preteklosti. Domače strani so zamenjali spletni dnevniki, blogi, ki so predvsem drastično znižali prag vstopa posameznika v splet. Nič več ni bilo zamudnega postavljanja potrebne infrastrukture, temveč smo preprosto odprli račun pri katerem od ponudnikov in takoj zatem že začeli "blogati". Dokler nismo ugotovili, da je redno bloganje težka tlaka. No, zanimivo je, da sta tvorca Twitterja pred tem vzpostavila ravno spletno storitev Blogger, ki sta jo kmalu uspešno prodala Googlu. Po blogih pa so se razpasla najrazličnejša družabna omrežja, ki so vse bolj poenostavljala čim bolj redno objavljanje, svojo dodano vrednost pa so želela razviti predvsem v povezovanju posameznih drobcev v bolj zanimive zgodbe. Pri tem ima seveda ključno vlogo število uporabnikov, ki jih spletni storitvi uspe pritegniti v čim bolj redno objavljanje. Esenco te evolucije predstavlja prav Twitter, ki posamezniku objavljanje poenostavlja do skrajnosti, zaradi množice sodelujočih posameznikov, tudi nadvse slavnih, kot sta omenjena v uvodu, pa je postal v tem trenutku ena najbolj vročih spletnih storitev sploh.
Twitterju se zelo pozna, da so ga ustvarili ljudje, ki sodobno tehnologijo in medije zelo dobro poznajo, hkrati pa so izjemno uspešno zaznali problematiko preostalih socialnih omrežij. S skrajno poenostavitvijo sporočanja so hitro pritegnili veliko število uporabnikov. Ključno pri tem je bilo, da so podprli najrazličnejše odjemalce. Dolžina posameznega ščebeta je omejena na 140 znakov predvsem zato, da je v globalnem ščebetanju mogoče sodelovati tudi prek sporočil SMS. Ni čudno, da se je Twitterja zato kmalu prijel tudi vzdevek "SMS za splet". In prav sodobni, lahki in mobilni odjemalci so Twitterju omogočili uspeh na svetovni ravni, katerega prelomnica je bilo živo poročanje kar nekaj posameznikov s srečnega razpleta letalske nesreče, v kateri je letalo zasilno pristalo sredi newyorške reke Hudson.
Zanimiva je tudi tehnološka zgodba iz Twitterjevega ozadja. Po vzletu njegove priljubljenosti je namreč doživel kar precej izpadov, nadvse ljubko ponazorjenih s sliko zaspanega kita, ki ga poizkuša dvigniti jata ptic. Celo ta slika je doživela svetovno slavo in za hip postala lasten spletni fenomen. Ozadje Twitterja je bilo sprva spisano v jeziku ruby, ki pa bremena priljubljenosti ni nosil dolgo. Zatem ga je zamenjala scala, ki se je obnesla precej bolje, saj za svoje delovanje izkorišča visoko zmogljivo in v praksi dobro preverjeno javansko izvajalno okolje. Kljub temu določene alternativne možnosti posodabljanja ščebetov še vedno ostajajo nedostopne.
O zabavni vrednosti vseh družabnih omrežij nima smisla razpravljati, saj je nedvoumna in vsakemu ponuja, da si vzame ali ponudi tisto, kar ga najbolj veseli. Težave pa se začnejo, ko se želi zabavna družabna omrežja preslikati v uspešne poslovne modele ali novo, prevladujočo paradigmo rabe interneta ali celo prihodnost medijev nasploh. Kot da nas zgodba domačih strani ali blogov ali polomijada, poimenovana Second Life/Lively, ni ničesar naučila. Twitter ponuja nekaj zelo prijaznih inovacij v družabnem povezovanju in zna občasno ponuditi tudi zanimiv vpogled v trenutno dogajanje na povsem drugem koncu sveta. Ker sta tvorca že uspešno poslovno sodelovala z Googlom, je nadvse vroča zgodba tudi morebitni prevzem, ki naj bi Googlu dodal razsežnost resničnega časa, ki naj bi jo v spletnih podvigih velikana iz Mountain Viewa nekateri zelo pogrešali. Pri tem pa vsi slepo spregledajo to, da ima Google boljši vpogled v resnično dogajanje, kot ga sploh kdaj s svojo - priznajmo, izkrivljeno - sliko lahko ponudi Twitter. Google namreč skozi Gmail gostuje e-pošto že številnim milijonom ljudi in zanjo zelo jasno navaja, da jo analizirajo s svojimi algoritmi (čeprav je človeško oko nikoli ne bere). In od kod je mogoče več izvedeti o nas, iz ščebetanj na Twitterju ali iz naše dnevne e-pošte? Pomnožimo to z desetinami milijonov uporabnikov in še več milijoni, ko jim e-pošto vsi skupaj pošiljamo, in hitro bomo dobili resničen utrip spleta s stališča njegovih uporabnikov. Res pa danes Google to znanje uporablja za drugo dejavnost, ki mu tudi prinaša veliko večino prihodkov in se je izkazala za precej odporno proti recesiji. Gre seveda za strežbo oglasov.
Težave se začnejo, ko se želi zabavna družabna omrežja preslikati v uspešne poslovne modele ali novo, prevladujočo paradigmo rabe interneta ali celo prihodnost medijev sploh.
