Informatik v energetiki je žongler
Ne verjamete? Preberite, na kaj vse se mora spoznati ...
Energetska podjetja imajo ene najkompleksnejših informacijskih sistemov, zato je tudi delo zaposlenih v oddelku IT nadpovprečno zahtevno. Poglejmo, zakaj.
Ah, ta infrastruktura
Podjetja s področja energetike imajo pogosto opravka z razvejano infrastrukturo, kar pomeni, da je treba zanjo ustrezno skrbeti in jo v današnjih časih informacijsko podpreti. Naj gre za objekte, ki skrbijo za proizvodnjo ali prenos energije, ampak navadno za večje naložbe, ki jih je treba skrbno načrtovati in upravljati. Gradnja in vzdrževanje elektro infrastrukture sta zapletena procesa, ki vključujeta vrsto različnih aktivnosti, kot so izdelava in upravljanje investicijskega programa (zbiranje sredstev), izbira in upravljanje dela izvajalcev in podizvajalcev, upravljanje in vzdrževanje lastnih sredstev ter spremljanje njihovega življenjskega cikla. To pomeni, da morajo informatiki poskrbeti za aplikacije za vodenje projektov, rešitve za upravljanje zgradb, najrazličnejše nadzorne sisteme, načrt vzdrževanja IT-infrastrukture itd. Pa seveda ustrezno dokumentacijo, do katere še pridemo. Glede na zapisano se zdi skrb za računalnike, strežnike, tablice ter mobilne telefone zaposlenih mala malica.
Velika tarča na hrbtu
Elektrarne so v preteklosti veljale za »izolirana« okolja in sisteme, danes pa so povezana z omrežjem in medmrežjem, zato se znajdejo med bolj zaželenimi tarčami kibernetskih napadalcev, saj si podjetja in organizacije ne morejo privoščiti, da bi za več ur ali dni izpadla dobava energije ali pa razpadla dobavna veriga. Napadalci škodljive kode in izsiljevalske viruse posebej radi naperijo proti elektroenergetskim podjetjem, saj vedo, da bodo v primeru uspešnega napada skoraj zagotovo dobili izplačano zahtevano odkupnino.
Oddelek IT v teh podjetjih mora zato zaposlovati tudi varnostne strokovnjake. Ti imajo poleg vseh izzivov, s katerimi se na področju informacijske varnosti soočajo drugi informatiki, še dodatne izzive. T. i. OT-okolja so marsikje še polna starih sistemov, ki so opremljeni zgolj s šibkimi varnostnimi mehanizmi ali pa so celo brez. Tudi zato, ker v času nastanka ni bilo predstavljivo, da bi bili kakorkoli s čim povezani in si izmenjevali podatke.
Računovodski izzivi
Čeprav prebiranje stanja števcev zadnja leta postaja rutina, saj se v primeru pametnih števcev izvaja na daljavo, morajo informatiki še vedno nadzorovati ustrezne sisteme, da ne prihaja do neljubih napak, prav tako pa izvajajo tudi analitiko, s katero lahko ugotovijo morebitne zlorabe v elektrodistribucijskem omrežju. Tudi računovodski službi morajo zagotoviti ustrezne podatke za obračun plač zaposlenih ter za pripravo položnic in poskrbeti še za tiskalniško okolje podjetja, ki je nekaj dni na mesec obremenjeno do skrajnosti. Pa še vsak direktor ali tajnica jih pokliče za menjavo tonerja ali odpravo zagozdenega papirja v tiskalniku …
Zagovorniki brezpapirnega poslovanja
Prav zato so informatiki v energetskih podjetjih prvi zagovorniki brezpapirnega poslovanja, čeprav je uresničevanje tega ideala v praksi težko dosegljivo. Poskrbijo tudi za implementacijo dokumentnega sistema in prevetritev vseh procesov, povezanih z dokumenti, v času pandemije pa so morali podpreti še poslovanje in podpisovanje na daljavo. Med zahtevnejšimi nalogami v tem času je bilo tudi zagotavljanje varnega prehoda na elektronsko sklepanje pogodb z odjemalci, kar je tudi zahtevalo razvoj ličnih in funkcionalnih spletnih aplikacij in povezovanje vrste zalednih sistemov ter zbirk podatkov.
Vedeževalci
No, ne ravno vedeževalci, temveč analitiki. Energetska podjetja imajo ogromno podatkov, tako o sebi kot o svojih odjemalcih. In prav vse te lahko z ustreznimi analitičnimi orodji še dodatno izkoristijo. Predvsem za bolj natančno napovedovanje poslovne prihodnosti, obenem pa tudi za prediktivno vzdrževanje. Od informatikov se pričakuje, da bodo v podjetjih postavili zmogljiva analitična okolja in s podatki napolnili podatkovna jezera, povezali zbirke podatkov ipd.
V službi uporabnikov
Kar zadeva sodobne zaposlene v podjetjih, je stvar jasna – na prvem mestu je uporabniška izkušnja. Njej mora biti podrejeno vse, ne zgolj z vidika končnega uporabnika IT-rešitev, ampak tudi celotnega procesa, tako poslovnih kot industrijskih oziroma operativnih procesov. Kompleksnost sodobnih tehnologij, ki se raztezajo od rešitev na lokaciji podjetja do oblaka (in nazaj), narekuje potrebe po celovitem, avtomatiziranem in intuitivnem upravljanju IT-infrastruktur. Informatiki zato težijo k vpeljavi konceptov in IT-rešitev, ki bodo zmanjšali kompleksnost IT-okolja, a kljub vsemu zagotovili varno, zanesljivo ter, jasno, prijetno uporabniško izkušnjo.
Žonglerji, vam povem ...
